Zato bi morali imeti načrt za primer, da nam Google izbriše račun!
Marjan Kodelja 6. novembra 2020 ob 06:47

Smo morda nori, ker zasebne in vse pogosteje poslovne podatke zaupamo podjetju, ki na morebitna vprašanja odgovarja s samodejnim odzivnikom? Ni namreč nemogoče, da se zjutraj zbudite in ugotovite, da imate zaprta vrata do Googlovih storitev in izbrisan poštni predal z vsemi sporočili v njem.

Upam si trditi, da je večina, če ni ravno zaposlena v podjetju z lastnim poštnim strežnikom, popolnoma odvisna od Googlovega Gmaila. Uporabljate ga za osebno korespondenco in nekateri še za posel. Koliko pomembnih in starih sporočil, katerih izguba bi povzročila veliko sivih las, je v njem? Imate stike, osebne in poslovne, shranjene še kje drugje ali le v Googlovi storitvi? Odgovora sta jasna. Veliko. In. Ne! Pomislite, da vam onemogočijo dostop do tega. V trenutku ste goli in prestrašeni, saj ste navajeni, da telefon pozna številke prijateljev in sodelavcev ter je vse pomembno v lahko in od povsod dostopnih poštnih sporočilih ne glede kako stara so. Ne mislite, da to ni mogoče. So primeri, ko je Google posameznikom ukinil račun, ker naj bi kršili pravila uporabe. Dolgovezno pravno formalno čtivo, ki ga večina nikdar ne prebere in bi ga ne razumela, tudi če bi ga. Zdaj pomislite še na fotografije in datoteke v Googlovi oblačni shrambi. Jih imate shranjene še kje? Morda v drugi shrambi ali na lokalni napravi? Odgovor je večinoma spet jasen. Seveda ne.

Manj je pomembno, čemu je do ukinitve prišlo in ali kazen sorazmerna dejanju. Bistvo težave je v moči enega podjetja, ki nas je vrsto let prepričevalo, naj mu zaupamo čisto vse, da na lastno pest in ne na podlagi sodnega naloga, popolnoma izniči digitalno življenje nekoga, mu naredi ogromno škode in po domače rečeno – »popolnoma sesuje življenje«. Tako preprosto ne bi smelo biti, ker smo posamezniki manjši od mravljice pred brezosebnim obličjem več milijard vrednega podjetja. Na morebitno pritožno namreč odgovarjajo samodejni odzivniki, programski algoritmi brez čustev in brez razumevanja ljudi.

Večinoma se niti ne zavedamo kolikšen del »digitalnega« življenja smo dali na »razpolago« in v posedovanje globalnim tehnološkim podjetjem. Blokado družbenega omrežja nekako preživimo, morda bomo pozabili čestitati bližnjim ob njihovih dnevih, a večje škode ne bo. Od Googlovega računa smo medtem življenjsko odvisni. Uporabljamo ga za dostop do vrste drugih storitev ali v ta namen uporabimo vsaj poštni naslov (uporabniško ime), do katerega dostop izgubimo skoraj sočasno z ukinitvijo računa. Da o licencah poslanih v poštnih sporočili in drugih podatkih pomembnih za uporabo spletnih storitev in programske opreme ne izgubljam besed. Nesrečniki, ki se jim je izbris pripetil, poročajo o polni izgubi vsega ter mučnem in dolgotrajnem poskusi rekonstrukcije digitalnega življenja. Ne gre le za Google. Enako ali iz poslovnih razlogov še bolj problematične so številne Microsoftove storitve. Kakšne težave bi ukinitev računa povzročila podjetju, ki bi ga na primer ameriška administracija po nedolžnem tako kaznovala zaradi neupoštevanja sankcij neke države, lahko le predvidevamo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Večino tehnoloških podjetij je ameriških in ne razumem, kalo lahko lahkoverno živimo v prepričanju, da so njihove storitve večne in tako zelo odvisne od nas Evropejcev, da se nam nič hudega ne more pripetiti. Smo res nedotakljivi? Ni narobe, da uporabljamo sodobne internetne storitve. Narobe je, da nimamo načrta za primer, če gre kaj narobe. Elektronske pošte ne arhiviramo, čemu bi, ko za to poskrbijo ponudniki in je varna na spletnih strežnikih. Ne bi bilo napak, če bi to občasno kljub vsemu naredili. Možno je. Enako velja za fotografije in pomembne datoteke. Imeti jih moramo še kje druge. Na fizičnih nosilcih, lokalnih pomnilnikih naprav in (ali) v več spletnih hrambah, ki med seboj tekmujejo za uporabnike. Najhuje, kar se nam lahko zgodi, je življenje v prepričanju, da se nam nič ne more zgoditi. Pozabljamo, da lahko ponudnik storitev vedno blokira koga koli in ni organa, državnih, mednarodnih in stanovskih, kamor bi se uporabnik lahko pritožil in dosegel odprtje računa in povrnitev podatkov. Google se lahko zmoti in račun in s tem podatke nepovratno izbriše po pomoti, pa »nikomur nič«.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
7 komentarjev
    • To tudi mene zanima. Kako lahko nastaviš avtomatsko kopiranje e-poštnih sporočil v neko oblačno shrambo?

  • V naslednjem tednu bomo zadevo pogledali še iz praktične strani. Kar se tiče gmaila je eden od načinov uporaba klienta na osebnem računalniku in protokola POP3, da je vsako sporočilo iz spletnega poštnega predala preneseno tudi na lokalni pomnilnik.

  • Je že tako da je vsak sam kriv. Gmail ima to možnost v nastavitvah, da sinhronizira v še kakšen poštni predal, ali obratno v gmail. Glede oblaka je pametno da se vse kar gre v foto in box shrani še v kak oblak enega imamo celo fizično v Sloveniji. Stari diski so bili zelo nezanesljivi, z novimi ssd pa še nisem imel problemov, za občutljive podatke se lahko disk priklopi na Rutar in se gor pošiljajo podatki vseh uporabnikov lokalnega omrežja, tako se vsaj malo zaščitimo, vse pa je odvisno od uporabnikove digitalne pismenosti, velika večina je nepismena. V digitalnem svetu ni da ni, in nič ni nemogoče samo znati je treba.

  • Ena od možnosti je tudi lastna domena, kjer zraven pride še možnost ustvarjanja lastnih email predalov. Ni zastonj, cirka 40 € na leto, imaš pa domeno pod lastnim nadzorom. Ni ravno primerno za gmail backup, je pa ok za nadomestni email naslov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja