Zakaj ne laserski projektor namesto televizorja?
Matjaž Ropret 19. januarja 2018 ob 10:49

Ob besedi projektor verjetno večina pomisli ne škatlo, montirano nekje pod stropom dvorane za predavanja, učilnice ali kakšne druge sobe za predstavitve. Tudi v domačem okolju je to lahko alternativa velikemu televizorju, čeravno ne prav elegantna in pogosta. Toda obstajajo še drugačni projektorji, taki z krajšo potjo snopa in bolj mikavno podobo. Z njimi se najbolj intenzivno ukvarja Sony in pretežno nagovarja premožne, a malce manj napredne izvedenke so lahko zanimive tudi za širše množice.

Običajni projektorji rabijo precejšnjo razdaljo, približno dva metra, da se slika na steni raztegne na »pravo« velikost, drugače pač gledamo pravokotnik s površine majhnega televizorja. Toda modeli, ki jih v angleščini označujejo kot »short throw«, torej s kratkim lučajem svetlobnega snopa, lahko že na dobrem metru oddaljenosti od površine, kamor projicirajo, izrišejo sliko z diagonalo sto palcev (dva metra in pol). Še bolj zanimivi pa so najzahtevnejši za izdelavo in zato najdražji projektorji z ultra kratkim lučajem. Pri teh je dovolj manj kot pol metra, da se predstavitev ali film pokaže v vsem svojem razkošju. Razlika je v tem, kakšne leče uporabijo pri usmerjanju svetlobe. In modeli z ultrakratkim lučajem pogosto tudi ne projicirajo naravnost, ampak pod kotom, kar jih dela še bolj zanimive, saj so lahko integrirani v komodo na tleh, v strop ali pa denimo dajejo sliko na miz(ic)o, čeprav stojijo na njej, nekaj dm stran.

Sony je nedavno na sejmu CES prikazal novo izvedbo svojega najbolj atraktivnega projektorja. Reč z oznako LSPX-A1 na zunaj daje vtis, da je omarica za televizor, v resnici pa zgornja »škatla« vsebuje tako vse potrebno za izris slike kot zvočnike, ki naj bi z zvokom napolnili celoten prostor. Najmanjša oddaljenost omarice od stene je lahko vsega 25 cm, pa bo slika kljub temu imela diagonalo dobre tri metre. Najvišja svetilnost je odličnih 2500 lumnov, kar je primerljivo ali boljše z najbolj svetlimi televizorji (s kvantnimi pikami ali mikro sijalkami), ločljivost pa kajpak 4K in zraven je tudi podpora za HDR. V primerjavi s prejšnjim tovrstnim projektorjem bo cena še za približno pet tisočakov višja in v ZDA naj bi, ko bo pomladi na voljo, stal okroglih 30 tisoč dolarjev.

Imel sem priložnost tako napravo že videti v akciji in če bi imel prostor in denar, bi jo hotel imeti doma. Slika je res lepa, tudi dovolj svetla se mi je zdela, pa soba ni bila popolnoma temna. Z velikostjo se ne more kosati noben televizor, mogoče s kontrasti, vendar je težko primerjati, ker je velikost tako različna. Še dodatna draž je bilo upravljanje s kretnjami. Res pa to ni prikazovalnik za običajno stanovanje, ker preprosto v njem ni dovolj velike prazne stene.

Zato me je na isti predstavitvi še bolj pritegnil drug projektor(ček) z ultrakratkim snopom. To je model LSPX-P1, ki stane približno tisoč evrov, kar nikakor ni malo, je pa zame ena bolj atraktivnih tehnoloških igrač, če ne veš, kam z denarjem. Mala škatlica projicira sliko ločljivosti 1366 x 768, torej HD, prav tako lasersko kot večji model. In diagonala slike je nastavljiva v razponu od 22 do 80 palcev, prav tako pa se je zaradi brihtno zasnovanih ogledal mogoče odločati, kam pada svetloba. Tako je lahko polmetrska slika na mizi ali na tleh, ali velika, dvometrska na steni. Tudi zunanja podoba naprave je prijazna, ni ga treba skrivati, in predvsem nima vidnega odbojnega stekla kot konkurenčni modeli znamk BenQ ali LG. Da se ga tudi upravljati s telefonom. Je pa svetilnost s stotimi lumni bolj na nivoju prenosnik projektorjev kot resnih za dnevne sobe ali konferenčne prostore.

In prav za tiste, ki se jim igrača za tisočaka vendarle zdi predraga, bi pa projektor kdaj tudi kam premaknili, je Sony na CES-u predstavil še en model. MP-CD1 je velik približno toliko kot malo debelejši pametni telefon in bo za približno 400 evrov risal do 120 palcev veliko sliko HD. To je bolje od večine prenosnih modelov ali integriranih v kakšno tablico, ki običajno zmorejo 854 x 480, je pa svetilnost enako skromna, zgolj za 40 lumnov je je, kar zahteva res temno sobo.

Tako je torej s projektorji. Majhni in prilagodljivi so običajno omejeni z nižjimi ločljivostmi in nizko svetilnostjo, za več pa je treba pripraviti bistveno več prostora in denarja. Pred kakšnim letom je kazalo, da utegne postati laserska projekcija resen konkurent televizorjem, vendar se to za zdaj ni uresničilo, cene in tudi tehnološke omejitve so še previsoke.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja