Apple je zadnji, a z največ vpliva na duše ljudi, ki želi ustvariti vtis, da dobiš več, kot misliš. Ampak štetje »objektivov«, ki se ga gresta še vsaj Honor in Xiaomi, je psevdomatematika! Naj bodo še tako močni v besedičenju, ena kamera nikoli ne bo mogla zamenjati »treh«!
Po površnem poslušanju proizvajalcev bi mislili, da prava fotografska oprema ni več potrebna. Zakaj bi s sabo vlačil aparat in tri, pet ali celo osem objektivov za čim bolj vsestransko fotografijo, ko zadostuje telefon, bogato založen s softverskimi triki. Kajpada tako preprosto ni. Fizika je tu neizprosna in še dolgo bo. Več optik (objektivov, če želite) z različnimi goriščnimi razdaljami bo vedno boljših od ene z nekaj bolj ali manj ustvarjalnimi algoritmi. Zato imajo telefoni dve ali tri kamere, v kakovosti pa širokokotna in ona z optično povečavo v cenovno dostopnejših telefonih pogosto ne briljirata. Ali jasneje rečeno: fotografije iphona air s »tremi« goriščnicami se ne morejo primerjati z onimi, ki jih izpljuneta njegova močnejša sorojenca.
Zmotila me je hvala Appla, da zgolj ena kamera z 48-milijonskim tipalom ob izvorni 26-milimetrski goriščnici podpira še 28-, 35- in 52-milimetrsko (2-kratna povečava). Površno bi torej mislili, da ima štiri kamere, in model Pro celo devet, kajti tudi pri tem so uporabili podoben trik na vseh kamerah. Apple nikakor v tem ni edini. Xiaomi 15 (in 15 ultra) in Honor magic v5 počneta enako. Kaj natančno? Izkoriščata ločljivost tipal za manjše digitalne povečave, ki sovpadajo z želenimi goriščnicami. Vsi trije hkrati zagotavljajo, da se to ne pozna na kakovosti fotografij. V dobrih svetlobnih razmerah so razlike res zanemarljive, a tega ne morem reči za zahtevnejše. Prej ali slej bo vsak opazil, da ne obstaja digitalna povečava, ki ne bi vplivala na kakovost.
Kot vemo, ima iphone air eno kamero z ekvivalentom f/1,6. Enaka je kameri iphona 17, le da ima ta še širokokotno kamero, prav tako 48-milijonsko. Modela pro imata boljše 48-milijonsko tipalo osrednje kamere z ekvivalentom f/1,78 in 24-milimetrsko goriščnico ob širokokotni in telefoto kameri enake ločljivosti. Magic v5 ima prav tako tri kamere (50-, 50- in 64-milijonske), xiaomi 15 ultra pa celo štiri. Prve tri so 50-milijonske, medtem ko se pod periskopskim objektivom skriva 200-milijonsko tipalo. Trika s spreminjanjem goriščnice ne bi bilo, če tipala ne bi imela dovolj pik!
Vzemimo primer 48-milijonskega tipala. Izvorna goriščnica 26 milimetrov in zapis fotografije z 12 milijoni pik pomeni, da je ena pika na fotografiji sestavljena iz štirih na tipalu. Štiri pa izmerijo več podatkov o svetlobi kot ena. Elementarno. Povečava, oprostite, sprememba goriščnice pomeni, da procesor vzame ustrezen izsek fotografije v polni razločljivosti in ga poveča na ustrezno dimenzijo fotografije. Hitro postane jasno, da je s tem ena pika sestavljena iz vedno manj pik na tipalu, dokler ne pridemo na eno. Kdor je kadarkoli fotografiral v polni ločljivosti, pač ve, da so te odlične v dobrih in manj (ali sploh ne) v slabih svetlobnih razmerah oziroma ponoči. Kolikšna je razlika, je odvisno še od enega podatka o tipalu, njegove fizične velikosti in s tem površine pik. Ampak to nikakor ne spremeni hipoteze, da ena optika ne more delovati namesto štirih.
Če želim biti natančen, potem tovrstni triki niso primerljivi z optično povečavo v njenem tradicionalnem pomenu. To ni enako vrtenju obroča na objektivu s spremenljivo goriščnico, s katerim prilagajamo razdalje med lečami in vplivamo na vidni kot. V svetu telefonov je žal beseda »zum« uporabljena veliko bolj ohlapno in pogosto meji na zavajanje.
Tako torej deluje matematika štetja »objektivov«, zakrita v zvenečnice, kot je na primer »optična kakovost«. Dejstvo je, da v teh primerih ne moremo govoriti o optičnih povečavah, temveč o kombinaciji objektivov s fiksno goriščnico in računalniško obdelavo. Bolj kot ne zato velja naslednje: če ima na primer telefon tri kamere, je najbolje, da fotografirate in snemate vedno z njihovo izvorno goriščnico. Zgolj tako boste iz tipala iztisnili največ, česar je sposobno.
Se popolnoma strinjam. Zavajanje Applea in drugih pa je tudi v tem, da se pri slikanju z ločenimi objektivi oz. z različnimi goriščnicami spremeni tudi perspektiva, kar močno vpliva na celotno fotografijo, predvsem na razporeditev predmetov v prostoru in razmerij (npr. portret). Tega nikoli ne dosežemo le z izsekom – izsek je praktičen, hiter, izgubimo pa veliko več kot le piksle.