Kako bo Netflix zaračunal »šlepanje« na prijateljev račun in zakaj gre v španovijo z Microsoftom?
Matjaž Ropret 20. julija 2022 ob 06:30

Netflix je napovedal nov naročniški paket z oglasi in za njihovo prikazovanje je našel partnerja, ki že upravlja z omrežjem za serviranje oglasov. Toda to ni Google ali katero od specializiranih podjetij, kakršno je v Sloveniji iProm, temveč – Microsoft. Hkrati ima podjetje novo idejo, kako storitev zaračunati tudi tistim, ki izrabljajo uporabniško ime in geslo drugega plačnika.

Zaradi slabših poslovnih rezultatov, po sinoči objavljenih poslovnih rezultatih je v drugem četrtletju izgubil 970 tisoč naročnikov (pričakovali so minus dva milijona), in močnejše konkurence je Netflix začel iskati nove vire prihodkov. Tako je na eni strani, kakopak, našel oglase, na drugi pa gledalce, ki si prijavo delijo še z nekom in tako ne plačujejo naročnine (vsaj ne neposredno ponudniku, lahko kvečjemu določen delež pravemu naročniku). Do prvega še pridemo, za »korigiranje« drugega pa je korporacija pred časom že sprožila pilotni projekt v nekaterih srednje- in južnoameriških državah, kjer so tovrstne naročnike pozvali, naj v uporabniški račun dodajo »prijatelje«, da potem ti nekaj doplačajo. Ne polne naročnine, temveč približno tretjino in tako še naprej gledajo »legalno«.

Menda se ta poskus ni najbolje obnesel, zato so zdaj iznašli novo varianto. Naročniki v Argentini in še nekaterih državah bodo dodajali gospodinjstva oz. domove, ki so tudi del njihove naročnine, ti pa bodo plačevali po tri dolarje na mesec. Dodatnih gospodinjstev bo lahko od enega do treh, odvisno od naročniškega paketa. V kolikor bo ta poskus uspešnejši, bodo tovrstno zaračunavanje nedvomno razširili na globalno polje.

Microsoft še močneje v dnevne sobe

Medtem so uvedbo z oglasi podprte naročnine zamaknili v prvo četrtletje prihodnjega leta. Nič čudnega, glede na oglaševalskega partnerja, bi rekli zlobni jeziki. Korporacija, bolj znana po operacijskem sistemu Windows, pisarniškem programju Office in igralni konzoli Xbox bo namreč edini »dostavljavec« oglasov v novo Netflixovo naročniško opcijo, za katero sicer še vedno ne vemo, ali bo na voljo zgolj v ZDA ali še kje drugje, za kolikšno ceno in s kakšno kakovostjo slike. Skoraj zagotovo ne bo imela vse vsebine, razen če se ponudnik uspe dogovoriti z vsemi lastniki pravic. Glede na to, da je operativni šef podjetja Greg Peters v pripravljeni izjavi izpostavil, da so v podjetju izbrali Microsoft »kot globalnega partnerja za oglaševalsko tehnologijo in prodajo,« pa lahko sklepamo, da bo z oglasi podprta in zato cenejša naročnina na voljo najmanj v večini, če ne celo vseh državah, kjer je ta storitev pretočnega videa na voljo. Z drugimi besedami, skoraj povsod po svetu. »Microsoft lahko izpolni vse naše oglaševalske potrebe, je sposoben inovirati in ponuja močno zaščito zasebnosti,« je hvalo novemu partnerju v svoji izjavi še pel Peters.Medtem so uvedbo z oglasi podprte naročnine zamaknili v prvo četrtletje prihodnjega leta. Nič čudnega, glede na oglaševalskega partnerja, bi rekli zlobni jeziki.Korporacija, bolj znana po operacijskem sistemu Windows, pisarniškem programju Office in igralni konzoli Xbox bo tako edini »dostavljavec« oglasov v novo Netflixovo naročniško opcijo, za katero sicer še vedno ne vemo, ali bo na voljo zgolj v ZDA ali še kje drugje, za kolikšno ceno in s kakšno kakovostjo slike. Glede na to, da je operativni šef podjetja Greg Peters v pripravljeni izjavi izpostavil, da so v podjetju izbrali Microsoft »kot globalnega partnerja za oglaševalsko tehnologijo in prodajo,« pa lahko sklepamo, da bo z oglasi podprta in zato cenejša naročnina na voljo najmanj v večini, če ne celo vseh državah, kjer je ta storitev pretočnega videa na voljo. Z drugimi besedami, skoraj povsod po svetu. »Microsoft lahko izpolni vse naše oglaševalske potrebe, je sposoben inovirati in ponuja močno zaščito zasebnosti,« je hvalo novemu partnerju v svoji izjavi še pel Peters.

Po eni strani je popolnoma jasno, čemu so za serviranje oglasov ni izbrali enega od preostalih logičnih kandidatov. Google, Amazon in Facebook so mu vsi bolj ali manj neposredna konkurenca za pozornost gledalcev s svojimi storitvami. Facebook, Instagram, Prime Video in Youtube se borijo za iste minute (in ure), ki jih namenjamo ogledu video vsebin, četudi v vseh primerih ne gre za naročniške storitve pretočnega videa. Niti zasebnostne karte, na katero očitno še igra Netflix, ne gre spregledati. Če bi bil oglaševalski partner Google ali Facebook, bi ta želel pobrati kolikor je mogoče veliko osebnih podatkov o vsakem naročniku oz. gledalcu. Microsoftu, ki ima glavnino poslovanja vendarle nekje drugje, je verjetno to manj pomembno. Netflix pa bo lahko poudarjal, da z oglasi ne sledi gledalcem, ali kaj podobnega. Ker pa je prav to podjetje eden pionirjev algoritmov za predlaganje vsebine glede na gledalčeve navade, preference in še kaj, si ne predstavljam, da ne bi bili tudi oglasi »personalizirani«.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Toda! Je morda v ozadju še kaj več? Vemo, da je največji ponudnik pretočnega videa zašel v nepričakovane težave. Še vedno je sicer kar precej pred ostalimi po številu naročnikov, toda njegova rast se je ustavila, zaradi česar tudi uvaja naročnino z oglasi. Poleg tega so se v zadnjem času pojavile še informacije o tem, da znižuje proračune za snemanje novih vsebin ter hkrati zvišuje oglaševanje nekaterih filmov in da zmanjšuje količino lokalnih vsebin v mnogih evropskih državah, kar je verjetno tudi povezano z varčevanjem. Pri čemer ga seveda evropska zakonodaja zavezuje k določenemu obsegu »domače« vsebine, zaradi česar se utegne znajti še v postopkih regulatorjev.

V vsakem primeru pa je jasno, da podjetje rabi dotok svežega denarja, mogoče pa kar novega, finančno močnega lastnika, kajti večina konkurentov je del večjega konglomerata, ki se ne ukvarja zgolj s ponujanjem pretočnega videa. Za Warner Bros. Discovery (HBO Max) ali Disney je tovrstno ponujanje vsebin še vedno zgolj eden od kanalov, poleg televizijskih kanalov in kinematografov, precej uspešnejši pa so klasični studii oz. medijski konglomerati tudi pri prodaji različnih izdelkov z liki in motivi iz svojih filmov ter partnerstvi s proizvajalci igrač, video iger ter še kom. Vse to Netflixu manjka, svojih serij ne zna razširiti onkraj zaslonov in na druga področja. Dokler je konstantno pridobival nove naročnike, se ta primanjkljaj niti ni poznal, zdaj pa se bo.

Po drugi strani ima Microsoft vse več ambicij na polju domače zabave. V igričarskem svetu kani postati največji izdajatelj, če mu bo po Bethesdi uspel še gigantski prevzem podjetja Activision (kar ni povsem gotovo, saj varuhi konkurence v več državah temeljito preučujejo morebitne posledice te akvizicije). Morda bi se razširil še v »televizijski« svet, kjer je nekoč z Xbox-om že imel določene ambicije, a se mu prodor med pomembne večpredstavnostne predvajalnike ni izšel. S prevzemom Netflixa bi Microsoft poskrbel za novo »bombo« in tudi dodatno delo za regulatorje povsod po svetu. Še pred kakšnih tednom bi bila taka poteza senzacionalna, po sklenitvi oglaševalskega partnerstva precej manj. Kot tudi samostojen Netflix ni več tako zelo samoumeven.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.