ZA TELEBANE: Trump ima prav, le prioritete ima napačne? Ali pa tudi ne!
Marjan Kodelja 20. maja 2019 ob 10:46

Vohunijo vsi, ki lahko, ne potrebujejo prav nobenih »zadnjih vrat«, strašenje z grdimi, zlobnimi Kitajci pa je le metanje peska v oči. Kdorkoli bi želel prekini z vohunjenjem vse počez in kršenjem zasebnosti, bi moral najprej ukiniti Google in Facebook. Potem pa še kakšnega spletnega velikana, predno bi prišli na vrsto izdelovalci omrežne opreme in pametnih naprav. Ne bojte se, to se ne bo zgodilo. Ni ga junaka, ki bi se česa takega lotil, kajti takoj bi ga označili za Don Kihota in ga zaprli v psihiatrično ustanovo.

Operaterji elektronskih komunikacij in ponudniki spletnih vsebin ter storitev imajo o vsakem posamezniku zbranih verjetno bistveno več podatkov, kot jih vsebujejo vsa besedila, slike, avdio- in videozapisi, ki jih je ta sam ustvaril v vsem svojem življenju. Na strežnikih po svetu se zbirajo podatki, tam ostajajo za večne čase, in ko enkrat uspejo povezati podatke z osebo, imajo popolno sliko o njej. Človeka kar zmrazi ob tem oziroma bi ga verjetno moralo, če bi se tega zavedal. Ob taki gori podatkov je vsaka misel o anonimnosti spletnega uporabnika utopična. Več podatkov od operaterjev imajo spletni ponudniki, vendar ti niso osebni. Kdor bi znal povezati podatke na primer Googla s podatki slovenskih operaterjev elektronskih komunikacij, bi o vsakem na spletu aktivnem Slovencu vedel več, kot ve sam o sebi!

Pred leti sem napisal, da ponudnik televizije IP vsak trenutek zaradi tehnologije storitve ve, kaj gledajo naročniki. Ne ve sicer zagotovo, kdo je pred televizorjem, a nekdo od članov družine z dotičnim priključkom gotovo je. Jasno je, da operater ve, kdo je lastnik priključka, to pa odpira cel kup možnosti. Recimo, da redno preskakujem med pornografskimi kanali ter da sem javno pomembna osebnost. Ob priložnosti mi nekdo prišepne, da ve, kaj počnem ponoči. Ne ve vsega, malo blefira in upa, da mu uspe. Mene pa je sram, pomislim na nočna dogajanja in sem kajpada pripravljen sodelovati. Kakršno koli to “sodelovanje” že je. Tedaj so me prepričevali, da tega ne vedo. Nekaj let kasneje pa je eden od operaterjev ponudil aplikacijo z natančnimi podatki o trenutni gledanosti televizijskih programov.

Google ima verjetno največjo zbirko podatkov o svojih uporabnikih. Hrani jo v lastnih podatkovnih centrih, ki po nekaterih podatkih letno porabijo 1,9 odstotka na vsem svetu proizvedene električne energije. Zanima ga naše vedenje, še bolj pa želje in občutljivost, da nam zna natančno postreči s pravimi oglasnimi sporočili. Veliki brat v spletni izvedbi. Facebook kot največje družabno omrežje je drugi na seznamu največjih zbirateljev podatkov o uporabnikih. Ne zanima ga le, kaj počnejo na njegovi strani, temveč tudi spletno vedenje, zgodovina spletnega brskanja, saj želi uporabnike čim bolj navezati nase. Kot Google je tudi Facebook odvisen od denarja oglaševalcev, zato želi o svojih uporabnikih izvedeti čim več. Podatke o svojih uporabnikih v manjšem ali večjem obsegu zbirajo vse spletne strani in storitve. Če nič drugega, vedo njihove naslove IP. Kar je dovolj, da lahko policija potrka na vrata uporabnika, ki je naredil kaj hudo narobe.

Spletni velikani in operaterji podatkov ne zbirajo, ker bi jih hoteli zlorabiti, temveč ker jih potrebujejo za poslovanje. Služijo z njimi, pa če nam je to prav ali ne. Trumpa to kajpada ne skrbi, boji pa se, da bi vohunili Kitajci oziroma, da bi ti na lahek način prišli tudi do omenjenih podatkov ter omrežij operaterjev. Niti za trenutek ne dvomim, da ti tega v nobenem primeru ne bi storili, saj javno povedo, da hočejo biti globalno dominantni na vseh področjih in da bodo naredili vse, kar je potrebno, da jim to uspe. Američani morda nikdar tega niso obešali tako jasno na veliki zvon, čeprav imajo podobne cilje. Kar pa se tiče vdorov v infrastrukturno opremo, ne pozabimo, koga so do zdaj še ujeli s prsti v kozarcu marmelade. Ampak ni problem le v tem. Telekomunikacijska oprema je kritična infrastrukturna oprema, ki jo ne bi smelo izdelovati le nekaj svetovnih podjetij, nekoč ni bilo tako, še manj, da je eno bolj kot ne dominantno, druga pa se borijo za drobtinice. A smo zato sami krivi, ker smo prepustili področje prostemu trgu. Kar smo storili, je enako, kot če bi velesile prepustile izdelavo jedrskih podmornic kitajskim ladjedelnicam, da bi bile cenejše, potem pa se čudili, kako to, da so Kitajske boljše. Ampak točno to je Zahod storil.

Morda se Trump zaveda pomembnosti telekomunikacijske industrije, ali pa so mu domača tehnološka podjetja prišepnila, da se jim majajo tla pod nogami. Rabijo zaščito, po domače povedano, saj jih globalno kitajska izrivajo iz posla. Ko zahteva, da naj se blokadi pridruži tudi EU, se ne bori za naše interese. Ne moti ga naša odvisnost od tujih tehnoloških podjetij, moti ga, da nismo več odvisni od ameriških. Kdo je kriv, da smo uničili oziroma nismo razvijali lastne industrije ITK, pa zgodba za neko drugo priložnost. Ampak Kitajci imajo svoj Amazon, Google, Facebook, Apple, Evropa pa ne. Žal je tako, da je svet spet bipolaren, zato nam preostane dilema, pod katero taktirko se nam bo bolje godilo, pod vzhodno ali zahodno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja