Za swifta bi si Suzuki lahko sposodil nekdanji Renaultov slogan
Matjaž Ropret 13. junija 2017 ob 21:46

Nekoč je Renault svojega takrat še svežega clia oglaševal s sloganom, da »ima vse, kar imajo veliki.« Zdaj bi si to trditev zlahka sposodili pri Suzukiju za novega swifta, saj z njim (lahko) kupci tudi v nižjem razredu dobijo večino sodobne tehnologije iz večjih avtov.

Swift je zdaj uradno v svoji tretji inkarnaciji, čeprav so bili v Evropi že prej modeli s to oznako, ki pa so drugod nosili druga imena. Skupaj so jih do zdaj izdelali tri milijone in zaradi nekaterih lastnosti, ki ga ločijo od konkurence, se nadejajo, da bo tudi njegova prihodnost uspešna.

Med avti tega razreda, kamor sodijo npr. clio, fiesta, ibiza, yaris in še mnogi drugi, je swift po merah med manjšimi. Novi je celo za en centimeter krajši od starega, je pa za štiri cm širši in tudi nekoliko nižji. Kljub temu pa bi težko kdo dobil občutek utesnjenosti, prostora je dovolj tako spredaj kot zadaj, prtljažnik, ki je precej globok, pa je z 265 litri nekje v razrednem povprečju, a tega bodo nekateri novinci v kratkem povečali. Fino je, da avto po izgledu nekoliko izstopa, podoba je malo bolj športno-agresivna kot pri mnogih precej konservativno izrisanih predstavnikih tega razreda, ki precej bolj kot Suzukijev lovijo množičnost.

Kar pa ga v mojih očeh dela še bolj potencialno zanimivega je na prvi pogled dobra tehnološka opremljenost. Kako vse skupaj deluje, bomo verjetno malo kasneje imeli priložnost konkretneje preizkusiti, prvi vtisi pa so več kot spodbudni. Pa tu ne gre samo za štirikolesni pogon, ki je dejansko edinstven med skoraj vsemi avto te velikosti in namembnosti. Še bolj pomembno je, da je Swift v koraku s časom pri drugih tehničnih pridobitvah. Od srednje opreme premium naprej je vgrajen osrednji zaslon na dotik z digitalnim radijskim sprejemnikom (DAB+) in povezljivostjo za pametne telefone – na voljo sta tudi Android Auto in Carplay. Pri najvišji opremi elegance ta sistem pridobi še navigacijo in kamero za vzvratno vožnjo. Pri najboljši opremi so žarometi v popolnosti s svetečimi diodami (t. i. Full LED), v vseh Swiftih pa so take vsaj dnevne luči. Še bolj pomembni pa so po mojem mnenju asistenčni sistemi, ki so tudi del najvišjega paketa opreme. Vgrajeni so zaviranje v sili, opozarjanje ob zapustitvi voznega pasu, preprečevanje vijuganja, samodejni vklop dolgih luči in radarski tempomat. Pri srednji opremi naj bi bilo možno doplačati za zaviranje v sili. Za radarski tempomat lahko potrdim, da je na prvi, kratki vožnji deloval povsem spodobno.

Motorja v Swiftu sta dva in tudi tu se nadaljuje tehnološka modernost. Osnovni je 1,2-litrski štirivaljnik s 66 kW, bolj izpostavljen pa je litrski turbinski trivaljnik s kar 82 kW. Pri obeh pa z opremo elegance – kadar menjalnik ni samodejni – glavnemu motorju ob pospeševanju pomaga še majhen hibridni sklop, ki se polni med zaviranjem. Trivaljnik je sicer v nižjih obratih nekoliko glasen, odlikuje ga za tovrstne motorje značilno hrumenje, kasneje se nekoliko pomiri. In takrat, ko resno zagrabi turbina, je tudi precej živahen. In s Swiftovim lahkotnim, pa vseeno dovolj dobro nadzorovanim krmiljenjem ob majhni masi (približno 940 kg), je to kar poskočen avtomobil v primerjavi z mnogimi bistveno bolj rezerviranimi konkurenti. Ni pa športnik, kakšne res nabrite izvedenke, kot je bil v prejšnji generaciji swift sport za zdaj ni.

Cene se začnejo pri 10.350 evrih, verjetno pa bosta v Sloveniji najbolj zanimivi obe različici 1,2 premium, dvokolesno gnana za 11.150 evrov (brez kovinske barve in administrativnih stroškov) in s pogonom na štiri kolesa za 12.800 evrov. Z asistenčnim dodatkom sta še bolj atraktivni, škoda pa je, da nimata denimo še (običajnega) tempomata in samodejne klimatske naprave (ročna seveda je). Trivaljni elegance z vso možno tehnološko opremo stane 15.250 evrov oz. s kovinsko barvo – rdeča je res izstopajoča – še tri stotake več. Pri tej ceni bi bile mogoče že na mestu kakšne spodbude kupcem, da bi se raje odločali za resda občutno dražjo, a tudi precej naprednejšo izvedbo. 1,2 z opremo elegance je zgolj s samodejnim menjalnikom ali štirikolesnim pogonom, z običajnim menjalnikom pa ne.

V vsakem primeru pa Swift v ta razred prinaša poživitev in tudi dokaz, da napredna, funkcionalna oprema, četudi mogoče ni tako dodelana kot pri kakšnem drugem proizvajalcu, ni nujno rezervirana le za doplačila ali sploh samo za večje in dražje avte.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja