Za resen »upload« je še vedno nujna optika
Matjaž Ropret 9. avgusta 2018 ob 07:15

Ob vseprisotnem internetu, povezljivosti v mobilna omrežja in vsem ostalim dobrobitim telekomunikacijskega razcveta se še vedno ukvarjamo z izbiro pravega operaterja, omrežji, hitrostmi, iskanjem javnih brezžičnih točk in tako naprej. V moji tokratni epizodi negodovanja nad operaterskimi meniji pa ima osrednjo vlogo – upload.

Hitrost pretakanja datotek v omrežje. V oblak. Na Youtube! Večinoma se o internetni hitrosti pogovarjamo samo enosmerno. Če rečemo, da imamo net s 30 megabiti in da nam 4K čisto lepo »vleče«, seveda mislimo na hitrost od omrežja proti nam. Na »download«. V nasprotno smer nas malo manj zanima, čeravno gredo naše fotografije in še kaj samodejno tja, na tak ali drugačen drive, cloud, box. Mogoče (še vedno) pošiljamo e-poštno z enormnimi priponkami. Nekateri pa tudi nalagamo videe, ne samo gledamo, in tu se zatakne. Pri 4K se pogovor začne v gigabajtih. In ko je treba prenesti nekaj gigabajtov na strežnik to lahko traaaja. Kar pa je nerodno. Še posebej, če bi rad zadevo čim prej objavil ali če se potem izkaže, da kaj ni v redu in je treba iti nazaj v montažo, popraviti, na novo zapisati datoteko (»zrenderirati«), kar je že samo po sebi strojno zahtevno in dolgotrajno, potem še enkrat prenesti. Pri meni je na koaksialnem kablu upload bolj ubornih šest megabitov na sekundo. Tako v eni uri v optimalnih razmerah, če je povezava do strežnika dobra in se na našem kar zasedenem domačem omrežju ne dogaja nič drugega, lahko naložim slabe tri gigabajte. Večina videov je resda krajših, kakšen pa lahko to številko tudi preseže. In nalaganje traja tudi uro in pol ali dve. Trudil sem se najti kakšno alternativo, pa je v bistvu ni.

Konkretno višjo hitrost bi pravzaprav dobil samo na optiki. A je žal nisem deležen. V zemlji so že kar nekaj let, odkar so občino začeli prekopavati zaradi kanalizacije, cevi za optične kable. Teh pa od nikoder, ker je vmes operaterski protagonist (antagonist?), kdo drug kot T-2, zašel v finančne težave. Ne vem, ali je v ostalih vaseh sploh položil cevi in nismo morda zdaj sploh osamljeni otok, kjer se niti ne splača vleči kakšnih kablov, ne glede na kondicijo podjetja. Edina fiksna alternativa je tako xDSL, kjer pa hitrost proti omrežju prav tako ne bi bila bistveno višja, če sploh. Že v idealnih razmerah ne, v našem konkretnem primeru, kjer ni samo nekaj sto metrov od vozlišča, pa ne bi pridobil nič.

Ostane torej samo pogledovanje proti mobilnim opcijam. In tu se me loteva razočaranje, saj ni niti ene, ki bi pokrila mojo (specifično) potrebo. Klasične naročnine na mobilno telefonijo tipično omogočajo spodobno hitrost, večinoma do 50 Mb/s, če je »signal« dober in uporabnikov malo, vendar imajo preveliko količinsko omejitev (vsaj za zmerno ceno). Če je 30 GB povsem dovolj za vsakdanje pretakanje k sebi in od sebe na telefonu, je za resno delo premalo. Nekaj videov in še kaj zraven, pa je kvota izpolnjena. Predplačniške variante tega so cenovno mamljive, toda spet je 20 GB, kolikor se dobi za deset evrov na mesec, premalo. S petdesetimi za 15 evrov pri HoT-u bi se že dalo kaj početi, toda hitrost je omejena na 20/5, kar je še slabše od tega, kar že imam. Za dodatna dva evra na mesec se jo da dvigniti, a na še vedno nič kaj spektakularnih 40/10. Napredek glede na mojih šest gigabitov je, ne upraviči pa plačevanja nove, dodatne naročnine.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Tudi mobilni nadomestek fiksnega interneta ne rešuje težave. Odprto ga ponujata A1 in HoT. Telekom Slovenije pa (še vedno) samo tistim, ki nimajo druge možnosti za širokopasovno pipico. Pri A1 lahko enostavno prideš in odneseš usmerjevalnik (modem) ter kartico sim. Je pa najvišja hitrost znova 40/10, pa še čez štirideset evrov na mesec stane, kar je občutno preveč. HoT-ov paket je bistveno cenejši s 15-evri na mesec in njegov usmerjevalnik bolj preprost, hitrost pa je znova omejena na 20 Mb/s proti uporabniku in 5 Mb/s proti omrežju. Telemach je svoj »hišni internet« ukinil, saj menda po njem ni povpraševanja, operater pa se bo raje osredotočil na prodajanje vseh storitev v kompletih. Hitrost z 8/2 je bila tako ali tako še manj atraktivna kot pri konkurenci.

Vse te mobilne opcije so odvisne tudi od lokacije, se pa po navadi da najti kakšno okensko polico, kjer je signal dovolj dober. In potem s prenosnikom priti dovolj blizu, če je to okno nekje na drugi strani hiše ali stanovanja, kjer po navadi čepi računalnik. Toda, kot rečeno, uploada to ne reši. Prav tako noben operater ne ponuja možnosti, da bi uporabnik ali doplačal za hitrejši prenos proti omrežju ali da bi si izbral, v katero smer mu je hitrost bolj pomembna. Mogoče bo kakšen premik prinesel 5G, vendar tega še kakšno leto ne bo, pa tudi ne negujem prevelikih pričakovanj, da bi operaterji kar naenkrat začeli izpolnjevati moje pobožne želje.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja