Za operacijski sistem se morda najde zamenjava, za procesorje je ni
Matjaž Ropret 23. maja 2019 ob 09:09

Googlova odtegnitev »polnega« Androida je že dovolj zoprna zadeva za Huawei, toda soočiti se bo morda moral s še težje premostljivo oviro. Zaradi ameriške prepovedi poslovanja z njim so namreč tudi zaposleni v podjetju Arm dobili navodilo, naj prekinejo vsakršno sodelovanje s kitajsko korporacijo. To pa bi pomenilo konec procesorjev Kirin, ki poganjajo večino Huaweijevih telefonov, in velike težave pri pridobivanju nadomestnih čipov.

BBC je poročal, da je po podjetju Arm zaokrožilo e-pismo, ki zaposlenim nalaga prenehanje »vseh veljavnih pogodb, dogovorov o podpori in kakršnih koli dogovarjanj« s Huaweijem ter njegovimi hčerinskimi družbami. Procesorjev Kirin namreč ne razvija Huawei neposredno, temveč njegova odvisna družba HiSilicon. Arm ima sicer sedež v britanskem Cambridgeu in je od leta 2016 v lasti japonske korporacije SoftBank, ki je med drugim tudi lastnica ameriškega mobilnega operaterja Sprint (ta se že nekaj časa poskuša združiti z ameriško vejo T-Mobile). Toda v podjetju trdijo, da njegovi načrti za procesorje vključujejo »tehnologijo ameriškega izvora« – Arm ima pisarne in laboratorije v več državah, tudi v ZDA, verjetno pa tudi licence za določene patente – in da zato morajo spoštovati ukrepe, ki jih izvaja ameriški predsednik Donald Trump. To je morda lahko stvar interpretacije in še vedno obstaja možnost zaprosila za dovoljenje za poslovanje s Huaweijem, toda očitno je, da vsi raje preventivno spoštujejo prepoved. Če se bo stvar razvijala drugače, pa jo še vedno lahko prekličejo.

Arm sam ne izdeluje procesorjev, temveč zainteresiranim prodaja licence za svojo intelektualno lastnino, v prvi vrsti arhitekturo procesorjev. Na osnovi tega nabora ukazov potem Huawei, Qualcomm in ostali razvijejo sisteme na čipu, ki jim dodajo še modeme in drugo, ter vse skupaj zapakirajo na eno rezino silicija in dajo nekomu, denimo korporaciji TSMC ali Samsungu, da to proizvede. So tudi proizvajalci, ki se odločijo za lažjo možnost, ter pri Armu preprosto vzamejo že izdelana procesorska jedra Cortex ter grafična jedra Mali in vse to le združijo in potem prodajajo končne čipe. Huawei je v zadnjih letih veliko stavil na svoje procesorje Kirin, med drugim je vanje vgradil precejšnje zmožnosti strojnega učenja in premetavanja podatkov v lastnih bazah za t. i. umetno inteligenco. Prav zato bi bila izguba teh procesorjev, ki jih brez Armove licence ne more niti izdelovati niti razvijati, velik udarec. Prenehanje sodelovanje naj bi sicer, podobno kot pri Googlu, veljalo šele za prihodnje projekte. Dozdajšnji procesorji, med njimi Kirin 980, ki ga najdemo v telefonih Mate 20 Pro, P30 (Pro) in Honor 20 (Pro), je varen. Prav tako menda prihajajoči naslednik Kirin 985. Tega je zagotovo nameraval šef Huaweijevega mobilnega oddelka Richard Yu predstaviti na že napovedanem uvodnem govoru ob robu sejma zabavne elektronike IFA v začetku septembra v Berlinu. Ob trenutnem dogajanju seveda ni nujno, da ta nastop sploh bo. Ob tem, da tudi Googlova odpoved še ne bo začela veljati čisto takoj, bi bila najmanj serija Mate 30 in kar koli sta Huawei in Honor še nameravala predstaviti do konca leta, »pod streho«. Toda s prihodnjim letom bi se začele resne zagate.

Če HiSilicon izgubi možnost nadaljnjega razvijanja procesorjev, bi Huawei te moral nekje kupiti. Ob predpostavki, da ne bi Arm poskušal preprečiti vsakršnega prodajanja procesorjev kitajski korporaciji. Arm je monopolist na mobilnem področju, vsi telefoni in tudi glavnina tablic imajo procesorje na njegovi osnovi. Pred leti se je Intel trudil vzpostaviti konkurenco, a je njegov poskus s procesorji Atom klavrno propadel. Trenutno ni na vidiku koga drugega, ki bi se lahko lotil česa podobnega. In tudi sanje, da bi Kitajci poskusili s svojim tovrstnim projektom so prej kot slej utopija. Med podjetji, ki izdelujejo procesorje na Armovi osnovi, je vodilni Qualcomm, to podjetje pa je ameriško, zato kot potencialni dobavitelj odpade, če »sankcije« obstanejo. Izjemno zmogljive čipe zna izdelovati tudi Apple, denimo A12 Bionic v aktualnih iPhonih in iPadu Air, vendar, prvič, niti s pištolo, uperjeno v glavo, teh čipov nikomur ne proda, in drugič, prav tako domuje v ZDA.

Motorola Razr i iz leta 2012 je bil eden bolj prominentnih telefonov z Intelovim procesorjem. Toda kmalu po njem je procesorski velikan obupal nad konkuriranjem Armu.

Od resnih proizvajalcev tako ostaneta Samsung in Mediatek. Prvi že zdaj Huaweiju dobavlja zaslone in najbrž še kaj, zato bi mu lahko tudi procesorje. Vidim pa dve potencialni oviri. Če bi se stvar zaostrila in bi morali v Seulu gledati na odnose z ameriškimi partnerji, bi morda morali prekiniti poslovanje s kitajskim podjetjem. Poleg tega pa so v Huaweiju v zadnjih letih zganjali veliko pompa okrog tega, koliko superiornejši so njegovi čipi, tako hitrostno, kot glede energijske učinkovitosti in umetne inteligence, da bi se jim prehod na Exynose verjetno zdel korak nazaj. Koliko je omenjeno hvalisanje utemeljeno, je že drugo vprašanje, a napredek iz generacije v generacijo je bil vsekakor skokovit. Tajvanski Mediatek je nekoč imel ambicije mešati štrene v prvi ligi, vendar je potem obstal bolj v nižjem in srednjem razredu. Brez kakšne resne finančne injekcije ali dotoka pameti ali obojega najbrž ne bi bil primeren partner, seveda pa bi Kitajci najbrž lahko poskrbeli za te »malenkosti«. Obstaja še nekaj proizvajalcev armovskega čipovja, denimo Rockchip ali Spredtrum, toda njihovi procesorji so večinoma uporabni za res poceni tablice in večpredstavnostne predvajalnike, za naprave z večjimi zmogljivostnimi zahtevami pa niti ne.

Huaweiju (in še bolj kitajskim oblastem) tako zdaj ostaja le še upanje in prizadevanje za dosego nekakšnega dogovora z ZDA, najsi bo to z diplomacijo ali s povračilnimi ukrepi. Vsi indici kažejo na to, da je podjetje v dovolj dobrem položaju, da brez večjih prask preživi še nekaj mesecev, morda kolikor toliko brez pretresov izpelje celotno poslovno leto. Toda v tem času mora razrešiti nastalo godljo, sicer utegne 2020 predstavljati začetek zatona. Kaže pa ta primer, kolikšna je odvisnost skoraj vseh proizvajalcev pametnih telefonov in še marsičesa do dobre volje peščice ključnih lastnikov platform ter nad njimi politike. Edina resna alternativa Googlovemu Androidu je iOS, ki ga Apple drži popolnoma zase. Za procesorje na Armovi osnovi pa sploh ni alternative in kdor ostane brez dostopa do te tehnologije, je oplel.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja