Za 30. rojstni dan ASUS predstavil cel kup novih naprav
Marjan Kodelja 4. septembra 2019 ob 20:03

Asus in Acer se vsako leto v roku dveh ur, kolikor je razlika med njunima tiskovnima konferencama na berlinskem sejmu IFA, spopadeta za naziv najlažjega prenosnika na trgu. Letos je pripadel Asusu za 14-palčni model PRO B9 s težo 880 gramov. Ta pa naraste na 990 gramov, kolikor znaša tudi teža tekmeca Acer Swift 5, če je opremljen z večjo baterijo (66 Wh) namesto z manjšo (33 Wh). Asusovi razvojniki so se torej znašli in ubrali bližnjico.

Naziv je prestižnega pomena, kaj dosti pa ne pomaga, ko je treba prepričati kupce. Vprašanje pa je tudi, kateri uporabniki so najbolj pomembni za izdelovalce prenosnikov in delno tudi namiznih računalnikov. Verjetno so to igričarji, za zmogljivo zverino so pripravljeni plačati, kolikor zahtevajo in ustvarjalci vsebin. Od blogerjev, vlogerjev, youtuberjev, vplivnežev, fotografov, video snemalcev in tako naprej. Skupno jim je, da vsi po vrsti potrebujejo procesorsko in grafično zmogljive računalnike ter zaslone sposobne prikazati kakovostno sliko, pravilne barve ter sliko visokega dinamičnega razpona (HDR). Na prvi pogled so si naprave za omenjeni kategoriji uporabnikov zelo podobne, kar bo do neke mere celo držalo. Razlike so v podrobnostih, drugačni obliki naprav in različno zmogljivih baterijah, poleg tega imajo zasloni igričarskih prenosnikov višje frekvence osveževanja, medtem ko so za ustvarjalce nastavljeni za prikaz čim bolj točnih barv. Resnici na ljubo pa nobena od teh naprav ni sposobna zahtevnih nalog v resnici opraviti, ne da bi bila priključena na električno omrežje. Pri obeh izdelovalcih smo opazili še en »skupni« trend. Oboji se zanašajo na Intelove procesorje ter grafične kartice podjetja Nvidia. AMD je pri njiju, vsaj pri zmogljivih izdelkih, izpadel iz igre?

Za igričarje telefon ter prenosnik

ROG Phone II je po vseh standardih velik telefon, pa čeprav je tudi Asus posvojil ožji dizajn in tanjše robove okoli zaslona. Sistem na čipu je pričakovano Snapdragon 855 plus z grafičnim delom Adreno 640 GPU, ki je najmanj do petka, ko bo Huawei predstavil Kirin 990, najbolj zmogljiv »procesor« za pametne telefone. Kot smo lahko preizkusili, brez težav poganja vsako igro, a se pri tem konkretno greje. Telefon je sicer opremljen s trinivojskim sistemom hlajenja, žal pa ima izpust na hrbtišču, blizu mesta, kjer ga držimo, ko igramo igre v panoramskem načinu. Zato občutimo, kaj pomeni pretirano gretje naprave oziroma, kako vroča bi bila, če toplota ne bi mogla ven. Ker večino mobilnih iger igramo v omenjenem položaju, ima telefon priključek USB C na sredini daljše leve stranice in ne na spodnji, kot je običajno. Ni pa velik samo telefon, velika je tudi baterija, ki drži 6000 mAh, na voljo pa je tudi hitro polnjenje (30 W). Zaslon AMOLED je zgodba zase. Diagonala 6,59 palca in polna razločljivost HD morda nista tako pomembni, kot hitrost osveževanja 120 Hz, odzivnost 1 milisekunde ter podpora za 10-bitno sliko visokega dinamičnega razpona. Cena različice z 12 GB RAM in 512 GB pomnilnika bo 900 evrov, za izpopolnjeno različico (1 TB pomnilnika ter kovinska barva ohišja) pa 1200 evrov.

Asus letos igričarjem ni namenil veliko novosti. Poleg telefona je zanimiv še igričarski prenosnik ROG Zephyrus S GX701, ki ima zaslon polne HD-razločljivosti s frekvenco osveževanja 300 Hz ter odzivnim časom 3 ms. Napovedali pa so, da bodo takšne zaslone postopoma vgradili še v druge igričarjem namenjene prenosnike, pa tudi monitorje. Sicer pa ima omenjeni prenosnik Intelove procesorje zadnje generacije ter grafično kartico GeForce RTX 2080 (1230 MHz). Enako »hitre« zaslone razločljivosti 4K pa bo Asus predstavil naslednje leto.

Tudi Asus ima urico

Lani predstavljeno uro Vivowatch BP so letos zamenjali z različico SP, ki je podobno zmogljiva, predvsem pa okrogla in tozadevno bolj podobna večini športnih ur. Spada namreč v to kategorijo, čeprav je bilo več govora o beleženju spanja in telesnih znakov, kot o beleženju vadbe. Ura ima pričakovano vgrajeno optično tipalo srčnega utripa, poleg njega pa še tipalo EKG z dvema elektrodama. Ena je na spodnji strani ure in je ves čas v dotiku s kožo, druga pa v kroni (gumbu) ure. Sposobna naj bi bila tudi priporočil, kaj je uporabniku početi v določenem trenutku, na osnovi znanj specialistov, ki jih je Asusu uspelo zbrati. Ima pa tudi sprejemnik za omrežje GPS, baterija zdrži do 14 dni, proti vodi pa je odporna do 50 m.

Ultra prenosnik in model z dvema zaslonoma

Asus PRO B9,

Ultra prenosniki nimajo več naboja, ki so ga imeli še pred časom, kajti izkazalo se je, da je manj uporabnikov pripravljenih sprejeti kompromise, kot so pričakovali. Raje imamo malo težje mašine s krajšim trajanjem baterije, ki pa ne klecnejo ob vsakem zahtevnem opravilu. Predvsem si želimo, da so robustne in imajo dobro ergonomijo tipkovnice. Nič od tega ne velja za model PRO B9, kajti zaslon je tako tanek, da se zvija že pri nežnem prijemu, dosti bolj robustno pa ni izdelan niti spodnji del prenosnika s tipkovnico. In ko smo že pri njej. Hod tipk je plitek, zato nismo vedno prepričani, ali smo tipko dovolj pritisnili ali ne.

Drugi zanimiv prenosnik je Asus ZenBook Pro Duo, ki ga je Asus sicer predstavil že pred časom, po novem pa je na voljo tudi v Evropi po začetni ceni 1700 evrov. Ima dva zaslona razločljivosti 4K, enega pod drugim, ki sta za razliko od zaslona v sledilni ploščici modela ZenBook približno enako uporabna.

Ekosistem za »mlade« ustvarjalce

Družina naprav ProArt za mlade ustvarjalce.

Ustvarjalci vsebin so vse bolj pomembni uporabniki zmogljivih naprav, imajo pa tudi denar, da si jih lahko privoščijo, zato jim je Asus namenil celo vrsto naprav družine ProArt.


ProArt Station D940MX

Na voljo so jim monitorji do diagonale 32 palcev, najmanjši monitor z diagonalo 22 palcev pa ima celo pravi zaslon RGB OLED. Skupna jim je razločljivost 4K, podpora standardov slike HDR, vsi so nastavljeni za prikaz čim bolj natančnih barv. Ta lastnost je pomembnejša od hitrosti osveževanja, pa čeprav 120 Hz ni najbolj običajno pri profesionalnih monitorjih. Posebej izstopa model PA32UCG z največjo svetilnostjo 1600 nitov in običajno 1200 nitov, ter svetlobnim elementom v ozadju monitorja iz 1152 mini sijalk, ki jih elektronika lahko upravlja neodvisno eno od druge, zaradi česar je lokalno zatemnjevanje učinkovitejše, kontrastno razmerje pa višje. Za vse modele je značilen tudi obširen seznam priključkov, ki so na voljo.

Preden preidemo na prenosnike za mlade uporabnike, se za hip ustavimo še pri namizniku ProArt Station D940MX. Med drugim ima tudi priključek Thunderbolt 3, in tako kot večina danes predstavljenih naprav podpira Wi-Fi 6, njegovo ohišje pa je kompaktno, a vseeno dovolj veliko za hibridni sistem hlajenja. To je kajpada potrebno, glede na to, da ima računalnik Intelov procesor i9 in grafično kartico Nvidea Quadri RTX 4000 ali Nvidia RTX 2080 Ti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.



ProArt StudioBook Pro X

Podobno impresivni so tudi 15- ali 17-palčni prenosniki ProArt StudioBook Pro X. Sodijo v kategorijo naprav, ki smo jih nekoč imenovali mobilne delovne postaje in so sposobne vsaj do neke mere zamenjati namizne računalnike. Ne pa v celoti, da ne bo pomote. Najmogočnejši model družine Pro X ima procesor Intel Xeon E-2276M in grafično kartico Nvidea Quadro RTX5000, seveda pa se lahko odločite tudi za procesorje družine »i« in manj zmogljive grafične kartice Nvidia. Zgodba zase je prenosnik ProArt StudioBook One, ki velja za trenutno najbolj zmogljivega. V njem sta namreč procesor i9 in grafična kartica Nvidea Quadra RTX 6000, sistem hlajenja naj bi bil, kot so dejali, primeren za vesoljske odprave, zaslon razločljivosti 4K pa je pričakovano nastavljen za prikaz čim bolj natančnih barv. Čemu taka zmogljivost? Omenili so možnost urejanja videa razločljivosti 8K.

Žal pa vam ne moremo povedati ničesar o cenah teh naprav, kajti o tem ni bilo govora. Predstavljamo pa si lahko, da ne bodo ravno zanemarljive.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja