Z V30 se LG počasi vrača v formo

LG-jeve telefone kot da nekaj drži nazaj. Po specifikacijah jim pogosto nič ne manjka, pa nas vseeno ne navdušujejo enako kot Samsungovi ali v zadnjem času Huaweijevi. In podjetje pravega hita ni imelo že vse od G3 naprej. Tudi lanski paradni model G6 je bil rahlo razočaranje, četudi nikakor ni bil slab, samo rahlo medel ob boku seksi Galaxyju S8. Zato so korejski snovalci staknili glave in vse, kar znajo, zložili v najnovejši model serije V. Namesto V30 bi ga lahko v slogu drugih proizvajalcev poimenovali tudi G6 Plus.

Pomladni G6 in zimski V30 imata dejansko več skupnega kot njuni predhodniki, serija V je bila v prvih dveh inkarnacijah bolj eksperimentalne narave. V10 je denimo ponujal doslej še vedno najboljšo fotografsko kakovost v telefonih tega korejskega proizvajalca. V20 je poskušal z dvojnim zaslonom in še kakšno posebnostjo, do Slovenije pa sploh ni prišel. V30 na srečo je, poleg tega so se tokrat odločili, da je treba sproducirati nekaj, kar bo zanimalo množice, kar se bo lahko kosalo z galaksijami osme generacije, Huaweijevimi Tovariši in še čim. V osnovi pa so zelo podoben telefon izdelali tudi za Google pod imenom Pixel 2 XL.

Lani so proizvajalci, LG je bil sploh med prvimi, raztegnili zaslon na razmerje 2:1 ali še celo večje, zato tokrat ni več potrebe po dodatnem zaslončku zgoraj. Za uporabnika je en velik ekran seveda veliko boljša opcija kot en običajne velikosti in dodaten, poluporaben za obvestila ali bližnjice. Tako je diagonala zdaj že kar nekako standardnih šest palcev, se je pa LG tokrat vrnil k tehnologiji OLED in se odločil tudi za višjo ločljivost kot denimo Huawei ali Oneplus (1440 x 2880 proti 1080 x 2160). TI dve izbiri prinašata tako prednosti kot slabosti. Zaradi dodatnih točk je slika res ostra in črnina OLED-a je vsekakor odlična, prav tako živahne barve. Je pa sam zaslon malo slabše kakovosti kot Samsungovi, ki jih vgrajuje večina ostalih. To se najbolj pozna pri tem, da ob pogledu od strani malo pomodri, toda zadeva ni tako dramatična, kot so jo v tujini prikazovali ob omenjenem Pixlu. Dokler uporabnik telefon gleda naravnost pa je vse super.

Mogoče zaradi višje ločljivosti, najbrž tudi zaradi manjše kapacitete in mogoče še zaradi Huaweijeve boljše optimizacije (z umetno inteligenco?) je trajanje baterije slabše kot pri Mate 10 Pro. Zaloge je zlahka dovolj za cel natrpan dan, do več kot dneva in pol pa nisem prišel nikoli med testiranjem. A za razliko od kitajskega konkurenta je LG vgradil tuljavo za brezžično polnjenje. To je delovalo na vseh podstavkih Qi, ki jih premorem. Fizična primerjava med obema telefonoma sicer pravi, da je LG rahlo širši in krajši, in za moj okus izdelan z malenkost manjšim posvečanjem podrobnostim, še posebej na stikih ob robovih. Toda občutek v roki je dober, pa tudi s prstnimi odtisi na zadnji, stekleni strani ni bilo večji težav. Prepoznava prstov na tipki je bila sploh brezhibna. LG je verjetno še edini, ki zadaj ohranja ne samo tipalo za branje prstnih odtisov, ampak na istem mestu tudi tipko za vklop. Poleg nje pa tudi zbujanje z dvakratnim trepljajem po zaslonu, kar je skrajno priročno, kadar je telefon na mizi.

Tokrat korejsko podjetje ni imelo težav s pridobivanjem procesorjev, zato v telefonu tiktaka Snapdragon 835, eden najzmogljivejših sistemov na čipu za mobilne naprave. Tako vse deluje gladko, težko bi tudi rekel, da so štirje gigabajti pomnilnika premalo. Nekateri drugi proizvajalci so že prešli na šest ali osem, vendar se zdi, da so to storili bolj z mislimi naprej, za prihodnje potrebe, in zato, ker se bolje sliši v promocijskih materialih. Zelo dobrodošlo pa je, da je tokrat shrambe 64 GB (ob reži za pomnilniško kartico), kajti 32 GB pri G6 je bilo za telefon zgornjega razreda premalo.

Fotografija in zvok sta področji, ki ju LG pri tem izdelku še posebej izpostavlja. Tu je res ponudil nekaj več od ostalih. Ni mu čisto vse v popolnosti uspelo, a nad možnostmi in večino časa tudi na kakovostjo se kupec res ne bo mogel pritoževati. Zvok se kiti z oznako Bang & Olufsen, kar med drugim pomeni, da telefon ne samo ohranja izhod za slušalke (to že postaja redkost), ampak ima tudi vrhunski pretvornik iz digitalnega signala v zvok (DAC) ter priložene zelo spodobne slušalke. Foto-video področju pa je treba nameniti nekaj več besedi.

Tam nekje okrog G3, G4 in V10 so v LG-ju nakazovali, da se utegnejo povzpeti na sam vrh mobilniške fotografije. Potem pa so v G5 in G6 uvedli dvojni objektiv, poleg klasičnega še takega z zelo širokim pogledom, kar je po svoje zvišalo uporabno vrednost, a zbilo kakovost. Tudi pri novincu je struktura v osnovi enaka – ločena objektiva s klasično in ultraširokokotno goriščnico, je pa tokrat svetlobna moč boljša, tako kot pri Huaweiju dosega vrednost f/1,6. Vendar same številke ne povedo dosti, treba je fotografirati in videti, kako se reč dejansko obnese. In rezultati so vsekakor boljši kot pri G6, tako pri glavnem kot še posebej pri sekundarnem (širšem) pogledu. Slednji tokrat dejansko ponuja dovolj dobre posnetke, da jih je mogoče uporabiti še kje drugje kot samo na družabnih omrežjih. Rezultate z »glavnega« tipala pa bi lahko opisal kot zadovoljive. V ne preveč zahtevnih razmerah (sredi dneva, brez protisvetlobe) so fotografije povsem primerljive s tistimi, ki jih izpljunejo Mate 10 Pro, Galaxy S8 in tudi iPhone X. Ko je treba malo bolj poseči po algoritmih HDR ali ko svetloba pade, pa se začne poznati razlika. Pojavlja se presvetljenost določenih delov fotografij in izgubljanje detajlov, kar je najbrž (tudi) posledica manjših tipal. Tudi barve so občasno rahlo nepravilne, a ne vedno. Precej se da korigirati z ročnimi nastavitvami, ki so res ekstenzivne in so zagotovo eden od čarov tega mobilnika. Še bolj pri videu.

Ta je na kratko povedano zelo dober. Ne sicer tako lep in gladek kot ga posname iPhone X, a zagotovo gredo posnetki v štric z vsemi ostalimi. Tudi tu lahko algoritmi v želji, da bi bilo ospredje čim bolje vidno, malo presvetlijo ozadje, a kot rečeno, poanta je v snemalčevem nadzoru. Da se spreminjati posamezne parametre, snemati z določenimi učinki, ki sliko naredijo starinsko, »romantično«, itd In da se celo posneti v načinu s-log, pri katerem je mogoče naknadno določati barve. Učinki utegnejo biti zanimivi, če se z videom malo bolj ukvarjaš in želiš v svojih izdelkih nekaj malo drugačnih kadrov. S-log pa ima malo preveč omejitev. Ni mogoče preklapljati pogleda in stiskanje videa v tem načinu je prehudo. V vsakem primeru pa V30 omogoča več videografskega igranja kot kateri koli drug telefon trenutno na trgu. In če fotografski kakovosti malce zmanjka – mimogrede naj še omenim, da bi sprednje tipalo lahko imelo večjo ločljivost od petih megapik –, je za snemanje to res ena najboljših naložb.

Strojno je tako LG V30 tam tam z ostalimi najboljšimi. Izbira med njim, Mate 10 Pro ali Galaxyjem S8+ (mogoče celo Note8) je stvar preferenc. Verjetno je Samsungov pretendent celokupno vzeto še vedno najbolj napreden, skupaj s Huaweijevim pa sta tudi cenejša od tega novejšega korejskega modela. Sam bi se zanj težko odločil, ker mi ni všeč LG-jeva androidna preobleka. Niti po izgledu, še manj po tem, da ves čas k standardnim možnostim in komandam še nekaj svojega dodaja in podvaja. Ampak okusi so različni, nekaterim se zdi fino, da imajo dodatne možnosti in bližnjice. In vsekakor pozdravljam čim več konkurence, predvsem pa dejstvo, da so se v korejski korporaciji vzeli skupaj in sestavili vrhunski telefon z veliko dobrimi lastnostmi in brez večjih (hardverskih) pomanjkljivosti. Če bi enako lahko rekel še za programsko opremo …