Yakamoz S-245: Turki na Netflixu bežijo proti Zahodu, mi pa z Netflixa! (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 28. aprila 2022 ob 06:35

Če ste ljubitelj belgijske apokaliptične serije Into The Night, katere prva sezona je bila predstavljena predlani, potem ne smete zamuditi turške obzgodbe (spin-off), v kateri preživeli pred smrtonosnimi sončnimi žarki bežijo v podmornici.

Bolj kot drugi ponudniki pretočnih storitev želi biti Netflix globalna televizija, zato pogosto na seznam vsebin uvršča serije, ki so sicer narejene zanj, a ne v ameriških filmskih studiih. Cena produkcije igra pri tem pomembno vlogo, a je ravno tako najmanj osvežujoče gledati igralce, ki jim materni jezik ni angleščina in so nam bolj kot ne neznani. Širjenje obzorij, kar vsekakor podpiram, čeprav je glavni razlog v tem, da tako želi Netflix postaviti po robu konkurenčnim ameriškim pretočnim storitvam, ki kajpada stavijo na svoje vsebine in kulturološko onesnaženje sveta. Kakorkoli že, tekmovanje na vse bolj nasičenem trgu ponudnikov in umik iz Rusije zaradi vojne v Ukrajini, vpliva na upad naročnikov. Ocenjujejo namreč, da jih bodo do konca prvega poletja izgubili okoli dva milijona. Malo, saj jih je vseh skupaj preko 200 milijonov. Ker se očitno končuje rast in začenja obdobje, ko se bodo morali ponudniki boriti za vsakega naročnika, je to seveda vplivalo na vrednost delnice. Po objavi poslovnih rezultatov sredi aprila je namreč padla za občutnih 35 odstotkov. Čeprav so v prvem četrtletju ustvarili 1,6 milijarde dolarjev dobička!

Izbruh ioniziranega gama sevanja na soncu uničuje življenje. Edina zaščita je noč ali potop v globino morja. Preživeli na letalu v belgijski seriji zato bežijo pred ločnico med dnevom in nočjo, medtem ko se turki skrivajo v podmornici Yakamoz S-245. Poleg članov posadke še peščica znanstvenikov, ki so bili pred izbruhom sevanja ravno na raziskovalnem potopu. Karizmatični Arman (Kivanç Tatlitug) dobi priložnost, da se spet zbliža z nekdanjo ljubeznijo Defne (Özge Özpirinçci), ko skušajo ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo in nekako najti način, kako na dolgi rok preživeti. Kajpada je v zgodbi kar nekaj nedoslednosti. Znanstvena podmornica je namenjena globokim potopom ne potovanju na dolgih razdaljah. Kako torej na »škrge«, stanje baterij je namreč kritično, pripotuje iz mesta potopa nekje verjetno v dovolj globokih turških ozemeljskih vodah do grškega otoka Kos, nikogar ne zanima. Ko so tam, pa se ob pomolu nenadoma dvigne vojaška podmornica. Ni šans, da je voda v pristanišču dovolj globoka, da bi skrivala kakšnih deset metrov visoko podmornico in ji obenem omogočala vplutje potopljeni.

Nekdo bi moral avtorju scenarija dopovedati, da običajno vojaško življenje ni niti približno podobno paradi. Posadka podmornice na vojaški vaji ni oblečena v brezprekorno zlikane in čiste uniforme in ukazovanje ni slično jutranjemu zboru in pranju možganov rekrutov. Bedasto je gledati na pomolu postrojene mornarje, na katere častniki vpijejo ob primerni dozi moraliziranja za dvigovanje morale, medtem ko je šel svet k vragu. Na daleč je videti, da so ti prizori prisiljeni in Turška propaganda, ki želi svetu preko Netflixa predstaviti, kako nadsposobno vojsko imajo.

Saj ne, da serije ne bi bilo mogoča gledati, čeprav zgodba niti približno inovativno, že znano prikazuje iz druge perspektive, toda žal se ne morem znebiti občutka, da igranje ni na pričakovani ravni. Ni sproščenosti, dialogi in prizori so zaigrani na silo in brez »žmohta« oziroma v slogu turških telenovel. So krivi igralci, scenarist ali režiser? Kdo bi videl, pa tudi pomembno ni. Veliko boljše vse skupaj zveni, če izklopite privzeto angleščino, tako prisiljene sinhronizacije že dolgo nisem videl in serijo gledate v originalnem turškem jeziku s podnapisi. Slovenske boste mimogrede iskali zaman!

Kaj: apokaliptična serija Yakamoz S-245

Kje: pretočna storitev Netflix

Priporočilo: Ker je kar nekaj prizorom mrtvih statistov, je serija označena kot primerna za starejše od 16 let. Zgodba je sicer mračna, a pretiranega nasilja in grdega govorjenja v njej ne boste našli.

Ocena 2: Očitno je pomanjkanje inovativnosti in vse bolj mi gre tudi na živce sinhronizacija v angleščino, saj je očitno, da ni materni jezik igralcev. Predlagam originalni zvok in podnapise, med katerimi, uganili ste, ni niti sluha ne duha slovenščini.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.