Veliko govorijo o ekosistemu, v katerem je človek umeščen med avtomobil in dom. To sicer dobro opisuje njihovo vizijo, vendar ima ideja v Evropi ključno pomanjkljivost – avtomobila tu še nekaj časa ne nameravajo prodajati!
To jih sicer ni omejevalo, da ne bi na svetovnem mobilnem kongresu (MWC) ob Maxu predstavili tudi izvedbe Ultra električnega avtomobila SU7, ki je pred kratkim postavil rekord na dirkališču Nürburgring. S časom kroga 6 minut in manj kot 47 sekund velja za najhitrejši štirivratni avtomobil. Če kaj, potem nas Xiaomi z njim res »rajca« v upanju, da bomo v vmesnem času, dokler ga ne začnejo prodajati v Evropi (po neuradnih informacijah naj bi se to zgodilo leta 2027), z veseljem posegali po drugih njihovih izdelkih. Bojim se, da se to ne bo zgodilo kmalu. Lani so dostavili (samo) 135 tisoč vozil ob cilju, da jih letos prodajo 300 tisoč. Upoštevajoč prebivalstvo Kitajske in veliko zanimanje zanj, bodo vse prodali tam. Dolgoročnejših načrtov za zdaj še ne razkrivajo.
Ob stalnem pogledovanju proti SU7 je težko usmeriti pozornost na druge naprave. Naj bodo to povezani gospodinjski aparati, ki smo jih videli prvič, električna prevozna sredstva, med katerimi razumljivo izstopajo baterijski skiroji, ali premijski telefoni družine Xiaomi 15. Vse skupaj povezuje sistem HyperOS druge generacije, ki je zdaj osnovan na Androidu 15. Umetna inteligenca postaja vse pomembnejša pri sodobnih napravah, zato Xiaomi krepi sodelovanje z Googlom z nadaljnjo integracijo funkcij, kot sta model generativne umetne inteligence Google Gemini in funkcija iskanja z obkroževanjem (»Circle to Search«).
S telefonom povezano je tudi sodelovanje z nemško Leico, ki skrbi za objektive in obdelavo fotografij. Moč Xiaomijevega sistema AISP druge generacije (približen pomen kratice bi bil »pametna fotografija z umetno inteligenco«) temelji na združevanju zmogljivosti univerzalnih in grafičnih jeder procesorja, nevronske enote ter dela za obdelavo signalov tipal. Sliši se pomembno, vendar se s tem ne bi smeli preveč obremenjevati, saj podobne tehnike uporabljajo vsi proizvajalci telefonov.
Čeprav smo nekaj podobnega videli že pred leti, ko je Sony izdelal fotografski dodatek, ki se je neposredno povezal s telefonom in med drugim prevzel funkcijo zaslona, tovrstni poskusi nikoli niso odveč. Jasno je, da v telefone ob obstoječih objektivih ni mogoče vgraditi tipala bistveno večjega od enega palca, ne da bi se naprava drastično odebelila. Zato je treba poiskati druge rešitve. Ena od njih je Xiaomijev modularni optični sistem s snemljivim 35-milimetrskim objektivom z zaslonko f/1,4 in integriranim slikovnim tipalom standarda štirih tretjin (M4/3), ki se magnetno poveže s pametnim telefonom. Ključna je hitra komunikacija med napravami, ki omogoča združevanje zmogljivosti fotografske opreme z računsko močjo procesorja v telefonu.
Brez komentarjev