Xiaomi Smart Band 7: Pomembna razlika pri zaslonu

Še vedno ne razumem, čemu so v Xiaomiju ukinili oznako Mi za svoje izdelke. Njihovim zapestnicam bomo verjetno še leta rekli Mi Band, čeravno se po novem, povsem generično, imenujejo Smart Band. Na srečo sedmica vsaj prinaša dve pomembni novosti, povezani z zaslonom, kar jo postavlja za enakovredno tekmico zapestnici Huawei Band 7. Mislim, ta podjetja bi res potrebovala koga z nekaj domišljije za poimenovanja izdelkov!

Sedma generacija zapestnice, ki se ji kmalu pridružuje še model Pro z vgrajenim satelitskim sprejemnikom za določanje položaja (GPS-om, po domače), na prvi pogled ni dosti drugačna od prejšnjih. Oblika je pretežno enaka, zgornji del ostaja povsem raven in se v pašček ne zlije najbolj posrečeno. Mi je pa všeč zapenjanje paščka, ki nima klasične zaponke, in tako ne naredi izbokline ravno tam, kjer imam naslonjeno roko med tipkanjem. Vseeno je razlika, če jo pogledamo ob boku šestice, očitna. Predhodnica je res imela prvič zaslon raztegnjen čez skoraj celotno višino (resnici na ljubo spodaj in zgoraj, pa tudi ob strani, ostaja še precej črnine), vendar je bil v praksi precej ozek. Nova zapestnica to popravlja. Zdaj je namreč dovolj širok, da so proporci približno smiselni – še vedno je sicer precej pokončen v primerjavi s Huaweijevo zapestnico – in da se informacije na njem razločno vidijo in jih ne izriva prehitro v novo vrstico. Tudi sama zapestnica je s tem postala nekoliko širša, vendar v tem ne vidim kakšne težave. Morda izgleda celo bolje, na zapestju pa je še naprej komaj zaznavna. Zanimivo je sicer, da podatek o diagonali zaslona – 1,62 namesto 1,56 palca – sploh ne nakazuje na tako veliko spremembo. Toda prejšnji je bil res visok in ozek, od tod precejšnja diagonala, vendar ima novi za četrtino večjo površino.

Druga pomembna pridobitev pri zaslonu je možnost, da ves čas prikazuje uro in druge informacije (katere, je odvisno od izbrane številčnice). Vedno vključeni zaslon, torej. Nekateri sicer lahko brez težav shajajo brez njega, ker več dajo na čim daljše trajanje baterije, sam pa želim, da ura vedno, ko jo imam na roki, kaže vsaj čas. Pri čemer pa bi, enako kot pri največji konkurentki, predlagal občutno znižanje svetilnosti prikaza v tem načinu, česar se na žalost ne da prilagajati. Številke so res premočne, še posebej je to očitno zvečer in v temnejših prostorih, in prepričan sem, da to vpliva tudi na avtonomijo. Ta se z vedno vključenim zaslonom konkretno skrajša. Če brez njega zapestnica zlahka zdrži cel teden delovanja in lahko tudi več kot deset dni, če so določene zadeve izklopljene, je z njim baterijske zaloge za največ štiri dni. Ob vključenem samodejnem merjenju nasičenosti kisika v krvi (SpO₂) in neprestanem beleženju srčnega utripa, jo je treba polniti na tri dni, kajti poraba se dvigne na približno 30 odstotkov na dan. Ko sem merjenje srčnega utripa nastavil na vsake pol ure, se je ustalila nekje pri četrtini baterije dnevno.

Glede svetilnosti je zaslon OLED enak prejšnjim. Na četrti ali najvišji, peti stopnji dovolj svetel, da je mogoče razbrati številke tudi v močnem soncu, toda znotraj smo pri podobnem problemu kot z vedno vključenim prikazom. Zapestnica še vedno nima tipala za samodejno prilagajanje svetilnosti in tako prikaz pogosto preprosto preveč sije in tudi porablja preveč energije. Enaka težava sicer pesti tudi Huaweijevo zapestnico.

V ostalih vidikih je Smart Band 7 nadaljevanje in ponavljanje tega, kar smo že videli. Kot rečeno, lahko zdaj redno spremlja SpO₂, ne spomnim se več, ali je to predhodnica zmogla, vsekakor pa je sama funkcionalnost merjenja kisika v krvi že bila prisotna pri šestici. Zapestnica zaznava tudi stres in po novem še ugotavlja, če med spanjem uporabnik »kakovostno« diha. Če bi vključil še to in »izjemno natančno spremljanje spanja« (takrat sicer ne nosim ničesar, tako da so te zmožnosti zame irelevantne), bi verjetno avtonomijo baterije še skrajšal. Prav tako sem zanemaril spremljanje ženskega ciklusa, ki je za uporabnice na voljo. Še naprej izračunava dnevni indeks aktivnosti, ki se nato sešteva za zadnjih sedem dni. Z zapestnico je mogoče upravljati predvajanje glasbe na telefonu, lahko služi kot brezžični sprožilec fotoaparata v povezanem telefonu, seveda sta na voljo alarm in odštevalnik.

Bolj pomemben je prikaz obvestil, ki so ga končno kolikor toliko uredili. Zdaj nekoliko lepši in lažje čitljiv, še vedno pa mnoge druge zapestnice in ure to prikažejo bolj stilsko, ne kot bi gledali na kakšen zaslonček iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Taka zapestnica brez GPS-a je primerna za osnovne podatke o gibanju, toliko da se da orientirati, koliko smo prehodili in podobno, kajti podatki pri kakšni hoji v hrib ali teku so precej daleč stran od tega, kar izmerijo naprave s satelitskim določanjem položaja. Tudi konsistentnost teh »meritev« je izredno slaba, kajti na enakem vzponu in nato spustu je ocena te zapestnice variirale za najmanj pol in skoraj cel km v (izmerjeno z drugimi) v štirih kilometrih. Na srečo vsaj pri običajni hoji ni tolikšnih odstopanj, pa tudi ne razlik v primerjavi s tem, kar nameri konkurenca.

Malce sem razočaran nad ponudbo zanimivih, okusno oblikovanih številčnic, toda to se vedno s časom izboljšuje. Kot tudi nad odsotnostjo slovenščine na sami zapestnici, čeprav v aplikaciji Zepp Life je. Slednja (tudi tu lahko le ponovim – Kaj je bilo narobe s poimenovanjem Mi Fit?) je kar logična in pregledna. Na prvem razdelku so glavni podatki, od korakov, srčnega utripa, SpO₂ in indeksa gibanja do zadnjih vadb. Drugi z imenom Telovadba je nekoliko bolj konfuzen, saj združuje sprotno spremljanje vadbe in seznam prejšnjih. Razdelek Prijatelji omogoča delitev podatkov o dejavnosti in spanju z drugimi uporabniki zapestnic in ur Xiaomi, na razdelju Profil pa je mogoče spreminjati nastavitev zapestnice. To bi morali iz zadnjega podmenija premakniti nekam na bolj očitno mesto. Najbolj nesmiselno pri aplikaciji pa je dejstvo, da sem lahko vanjo s svojim uporabniškim računom Xiaomi vpisan samo na eni napravi. Seveda razumem, da je zapestnica povezana z enim telefonom, da na še kakšnem telefonu ne bi mogel pregledovati podatkov z nje, pa ne razumem.

S povečanjem oz. razširitvijo zaslona in možnostjo vedno prikazane ure so v Xiaomiju na enostaven način podaljšali konkurenčnost svoji zapestnici, ne da bi posegali v dizajn in vse ostalo. Za približno 55 evrov tako Smart Band 7 ostaja zanimiv pripomoček za ključne podatke na zapestju in spremljanje zdravstvenih funkcij, ki ga uporabnik komajda občuti, pa tudi izgleda dovolj šik, da ga lahko nosi za različne priložnosti.

HVALIMO:

• Širši zaslon
• Vedno vključen zaslon
• Vse pomembne »zdravstvene« meritve
• Cena

GRAJAMO:

• Zaslon ni zmožen samodejno prilagajati svetilnosti
• Stalni prikaz informacij (t. i. vedno vključen zaslon) bi moral biti bolj zatemnjen
• Baterije je z vklopljenim vsem, kar zapestnica nudi, za dobre tri dni
• Razen zaslona nobene omembe vredne novosti
• Čemu so ukinili poimenovanje Mi Band???