Xiaomi Pad 6: Dobra tablica, z vsemi dodatki izvrsten komplet

Timing je bil tokrat odličen. Ne vem, ali se je prelil v prodajne številke, vsekakor pa je tablica Pad 6 prišla v ravno pravem času, ko že dolgo ni noben proizvajalec ponudil česa spodobnega v srednjem cenovnem razredu in tudi preden se je znova zganil Samsung (pa tudi Apple bo očitno spal vsaj še do pomladi).

Nimam sicer težav s tem, da proizvajalci predstavljajo nove izdelke bolj poredko od običajnega vsakoletnega tempa. Sploh pri tablicah se mi res ne zdi potrebno tako pogosto osveževanje, zato povsem podpiram nove oz. nadgrajene modele na približno vsaki dve leti. Toda pred prihodom Pad 6 je bilo predhodnico Pad 5 že kar težko dobiti in nasploh je bila v razredu okrog 400 evrov pretežna suša. Apple je v teh cenovnih okvirih pustil zgolj »stari« iPad še s priključkom Lightning. Novi, ki bo tudi že goden za osvežitev, stane konkretno čez 600 evrov. Samsungovim se je prav tako že poznala starost (tudi glede operacijskega sistema, kar je pogosto večji problem od »stare« strojne zasnove), najnovejša Galaxy Tab S9 FE pa bo imela v osnovni različici ceno čez 500 evrov.

Xiaomi Pad 6 pa se začne pri 379 evrih za tako različico, kot smo jo imeli na testu, s 6 GB delovnega pomnilnika in 128 GB prostora za podatke. Na voljo je še različica 8/256 GB, zanjo zahtevajo 40 evrov več. Iz izkušenj žal ne morem povedati, ali se to doplačilo splača, rekel pa bi, da je odvisno od načina uporabe. Kdor bo tablico imel pretežno za gledanje video vsebin, brskanje po spletu, pregledovanje družabnih omrežij, tipkanje kakih krajših besedil ali odgovarjanje na e-pošto, bo vse to brez težav počel s cenejšo izvedbo. Dražja bi se verjetno izkazala pri hudi večopravilnosti, ki pa je programska oprema MIUI žal niti ne omogoča, ali pri kakih bolj zahtevnih igrah in pri poskusih montiranja videa ter kakem drugem zahtevnejšem opravilu. Vseeno bi rekel, da je za večino potencialnih kupcev izhodiščna različica povsem zadostna. Tukaj velja načelo, čim ceneje, tem bolje. Naprednejši kupci bodo najbrž že v osnovi pogledovali proti čemu bolj zmogljivemu in posledično dražjemu.

Res je namreč, da procesor Snapdragon 870, četudi je eden mojih ljubših v zadnjih letih, ni posebej zmogljiv. Bil je zelo spodoben pred kakim letom, toda novejši so ga že zdavnaj ujeli in prehiteli. Še vedno zlahka zmore vsa vsakdanja opravila in je zaradi skorajda vrhunske energijske učinkovitosti zelo dober pri daljšem obremenjevanju, saj je hitrost komaj kaj nižja tudi po desetih ali dvajsetih minutah neprestanega »mučenja«, jasno pa je, da so ga izbrali zaradi ugodne cene. Vseeno mislim, da bo lahko oddelal kar nekaj let uporabe.

Sama tablica je konstrukcijsko nekakšna zmes prestižnega in povprečnega. Ohišje je pretežno kovinsko (aluminijasto), zaradi česar daje dober in trden vtis, toda sprednja stran, dobesedno nalepljena na okostje, ni niti približno enake kakovosti in dodelave, deluje nekoliko ceneno. Tudi robov okrog zaslona je za odtenek preveč. Kdor se v ta del izdelave, tudi vizualno, ne bo poglabljal, ga ne bo nič motilo. Kdor bo malo bolje pogledal, pa bo videl, kje so prihranili nekaj denarja tako pri samem snovanju kot pri izdelavi. Sicer je, razen hladnega občutka, ko jo primemo v roko, tablica prijetna za uporabo, tudi velikost in masa mi zelo ustrezata. Kaj dosti večjega zaslona si niti ne želim pri taki napravi, ker hitro postane nerodna za prijemanje, odlaganje in shranjevanje, in tudi masa naj bo do največ pol kilograma, kar dotična tablica izpolnjuje. Tipke so zelo v kotih, kar je dokaj logično, četudi jih ponekod drugod vidimo bolj proti sredini, vsaj tisto za glasnost. Zvočniki so na srečo štirje, po dva na vsaki strani (če tablico držimo v njenem ležečem položaju), tako da ni bojazni po prekrivanju z dlanmi in s tem dušenju zvoka. Ta je tudi zelo dober, s presenetljivo kompetentnimi basi in tudi dovolj čistimi visokimi toni. Sami zvočniki morda niti niso tako zelo kakovostni, toda izboljšava Dolby Atmos iz njih iztisne dokaj prepričljivo godbo (brez nje je slabša).

Res lep zaslon

Najpomembnejši del tablice, poleg tekočega delovanja, je seveda zaslon. In tu Pad 6 blesti. Njen LCD je izjemno barvit, živahen in kontrasten, tudi svetilnost ni slaba, osveževanje pa gre vse do 144 Hz. Za 400 evrov na žalost v tablicah (še) ne moremo pričakovati OLED-a, vendar ga v tem primeru niti nisem kaj dosti pogrešal. Za gledanje videa, a tudi za vse ostalo, je ta zaslon res super, zaradi visoke ločljivosti je slika res povsem jasna in v tem ima tablica morda odločilno prednost pred kakšno drugo. Morda bi si želel bolj poudarjenega učinka HDR pri pretočnih vsebinah, denimo na Netflixu, vendar je za to svetilnosti malce premalo. Osveževanje se dobro prilagaja gledani vsebini, na višje vrednosti skoči pri brskanju po družabnih omrežjih ali igranju iger. Mimogrede, za te je tablica dobra, tudi zaradi omenjenega vztrajanja pri visokih taktih procesorja, ne pa vrhunska, kajti v tem pogledu ji manjka nekaj zmogljivosti. Zaslon je tudi na soncu ravno še primeren za denimo branje ali tudi kakšno delo in zame je, kot rečeno, ravno prav velik. Preobilnih tablic namreč ne maram preveč.

Če kje zeva večja pomanjkljivost, je to pri biometričnem načinu odklepanja tablice. Tipala za prstni odtis ni, ne integriranega v zaslon ne v stranski tipki. Na voljo je sicer odklepanje z obrazom, ki pa je zgolj najbolj osnovne vrste s selfijevsko kamero, brez dodatnih tipal, kakršne v svoj sistem Face ID vgrajuje Apple. Zadeva sicer funkcionira perfektno, odklepa res hitro in tudi v slabši svetlobi, toda posebej varna zagotovo ni. Za domačo uporabo tablice je v redu, a žal zgolj za enega uporabnika – prstne odtise je mogoče registrirate od več članov gospodinjstva –, kdor pa namerava tablico veliko prenašati naokrog, naj se raje zanaša na kodo PIN, če slučajno pride tablico v roke komu nepoklicanemu.

Polnjenje podpira največ 33 W moči, kolikor omogoča tudi priloženi polnilnik. V tem pogledu je opremljenost solidna, bi si pa vseeno želel dvakratne hitrosti polnjenja, kot jo nudijo že skoraj vsi novejši telefoni tega proizvajalca, res pa je, da tablice ne rabimo tako nujno in se ima običajno čas polniti. Kako dolgo zdrži z enim polnjenjem je nekoliko nehvaležno ocenjevati, saj jo lahko uporabljamo na zelo različne načine in za različne namene, tudi vsak malo drugače, toda vsaj deset ur avtonomije je kar realnih, to pa je več od marsikatere druge tablice.

O kamerah ne bom kaj dosti izgubljal besed. Zadnjo bi zaradi mene lahko popolnoma odstranili in naredili hrbtišče popolnoma ravno, čeravno je v bistvu presenetljivo dobra. Sprednja je prav tako več kot dovolj dobra za video klice, v bistvu precej boljša od katerekoli tovrstne v prenosnikih, in tudi čisto solidna za selfije, v kolikor se bo komu zahotelo uporabljati tablico na tak način. Med video klici zna sproti ustvarjati izrez iz sicer dokaj širokega pogleda in držati govorca v središču slike. Kadar je sodelujočih več, pa razširi pogled. Podobno kot za prikaz napolnjenosti pisala verjetno lahko s precejšnjo verjetnostjo uganemo, kje so Xiaomijevi zaposleni pobrali ta trik.

Programsko večjih presenečenj ni. MIUI 14 je osnovan na Androidu 13, nadgradnja na 14 verjetno prihaja šele v prihodnjih mesecih. Uporabniški vmesnik ni dosti drugačen kot na telefonih, le spodnje, dokaj nepotrebne črte na dnu zaslona – vse androidne naprave uporabljam s potezami, ne s tremi zaslonskimi tipkami – se nisem uspel znebiti. Za resnejšo uporabo, sploh v povezavi s tipkovnico, bi si želel nekaj bolj podobnega namizju, čemur se sicer da nekoliko približati z dvema aplikacijama po višini ali po širini (v poljubnem razmerju) in še dodatnimi plavajočimi okni, toda gre bolj za rešitve »na horuk«, medtem ko nekatere druge tablice, denimo Samsungove, nudijo pravi nadomestek namizja z opravilno vrstico in smiselnim razporejanjem aplikacij oz. oken.

Uporabni dodatki

Xiaomi prodaja dva zanimiva ovitka za to tablico, kot tudi aktivno pisalo. Prvi je klasični magnetni ovitek, kakršne Apple nudi že vse od začetnih časov iPada naprej. Magnetno se pritrdi na hrbtišče, s čimer tablice ni treba vstavljati v gumijasto obrobo, pokrov zaslona pa se zloži v priložnostni trikotni podstavek na zadnji strani, da zaslon stoji pokonci. Ko prekriva zaslon ali počiva na hrbtišču se med dvema razdelkoma lahko pojavi nekaj gube, vendar to ni moteče. Izdelava se zdi povsem korektna, najlepše pri tem ovitku pa je, da stane 29 evrov. Drugi proizvajalci, ki jih ne bom znova omenjal, zaračunajo dvakrat toliko, podobno kot že za tablico.

Ovitek, ki tablico prelevi v mini prenosnik, je podoben, le da vsebuje celotno tipkovnico in da je pregib na hrbtišču, kar omogoči, da Pad 6 sede v utor nad tipkami. Tako nastane delovna naprava, z dokaj pokončno stoječim zaslonom, toda drugače glede na velikost vsega skupaj ne more biti. Prav tako ni prostora za sledilno ploščico, toda kdor pogreša kazalko, lahko s tablico poveže brezžično miško. Tipkovnica se prek treh nožic napaja iz tipkovnice, žal pa ni osvetljena. A niti nisem pričakoval, da bo. Za to je verjetno pretanka. Kljub temu imajo tipke dovolj hoda za udobno tipkanje, zgolj navaditi se je treba, da je vse skupaj nekoliko stisnjeno. Toda brez težav se da spisati daljše besedilo. Masa 310 g je ugodna in celoten »prenosnik« tako tehta nekaj manj kot 800 g. Tudi pri tem dodatku je eden glavnih argumentov cena, saj stane 99 evrov. Drugi ponudniki zahtevajo najmanj dva-, nekateri pa tudi večkrat toliko za izdelke, ki so komaj kaj boljši, predvsem pa pogosto bistveno težji, kar popolnoma negira povod za uporabo tovrstne naprave namesto konkretnega prenosnika. Komplet tablice in obeh ovitkov, vsakega za svojo priložnost (na eni strani branje, gledanje, zabava, na drugi resnejše delo), tako stane dobrih petsto evrov in pravzaprav nima resne konkurence. Vse drugo podobno in na nivoju, je v cenovnem teritoriju dobrih prenosnikov. To je eden redkih primerov cenejše in lažje alternative. Resda z manjšim zaslonom, a to je tudi pričakovano.

Aktivno pisalo nudi standardnih 4096 nivojev pritiska, ima dve tipki za določene bližnjice, polni se magnetno na robu tablice (dokaj lahko ga je sicer zbiti dol) in je lahko zelo primerno za risanje ali barvanje, označevanje, ustvarjanje zapiskov in še kaj. Sam nisem pogost uporabnik tega, toda kdor je, bo tudi tu verjetno lahko omislil 99 evrov. Vseeno se mi to zdi edini del celotne zgodbe, ki je morda nekoliko precenjen.

Xiaomi je že s Pad 5 pokazal, da zna narediti zelo dobro tablico. Pad 6 predstavlja še precejšnje izboljšanje in skorajda nima resne pomanjkljivosti. Dokler ne pride kdo na plano s čim še boljšim za podobno ceno, je v kategoriji vse tja do 500 ali celo 600 evrov dotična tablica prvo nakupno priporočilo. Najbolje kar z vsemi dodatki vred, saj je celoten komplet res uporaben, in stane manj kot ponekod sama tablica.

HVALIMO:

• Izboljšano ohišje glede na Pad 5
• Izvrsten zaslon s hitrim osveževanjem
• Dobra avtonomija baterije
• Priložen (spodoben) polnilnik
• Dobri in glasni zvočniki
• Uporabni in ne predragi dodatki

GRAJAMO:

• Ni pravega biometričnega odklepanja
• Procesor zadostuje za ta cenovni razred, a se mu že malce poznajo leta
• Za resno delo manjka namizni način
• Polnjenje bi bilo lahko hitrejše