Xiaomi MiJia M365: Kršenje prometnih predpisov in podpiranje lenobe? (#VIDEO)

Vsi smo krvavi pod kožo in nagnjeni k iskanju česarkoli, kar nam prihrani nepotrebne telesne napore. Čeprav mi ni bilo težko vsak dan po opravkih iti s kolesom, ta počiva v kotu, odkar je k hiši prišel električni skiro. Bolje bi bilo, če bi gnal pedala, o tem sem prepričan, a kaj, ko je vožnja s skirojem tako hudičevo udobna in prav nič naporna. Pa ne mislim samo jaz tako. Odkar se je otoplilo, nas je vsak dan več podobno mislečih.

Mi je pa malo mar, da z vožnjo s skirojem občasno kršim obstoječe prometne predpise, ker ti kot že ničkolikokrat v zgodovini, krepko zaostajajo za razvojem prevoznih sredstev. Zakon namreč vse električne prevoznike meče v isti koš, med posebna prevozna sredstva. Ne smemo na ceste, namenjene prometu motornih vozil, vozimo se lahko le po pločnikih, poteh za pešce, kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa. Nikogar ne smemo ovirati, po domače povedano nikdar nimamo prednosti, hitrost pa moramo prilagoditi razmeram v prometu in na površinah za pešce ne sme presegati hitrosti, s kakšno se lahko gibljejo ti. Zakon je ne omenja, se pa upošteva, da gre za hitrost med 4 in 5 km/h. Najvišjo hitrost večine prevoznikov, ki je zaradi varnosti voznika, pa tudi drugih udeležencev v prometu omejena na največ 25 km/h, lahko dosežemo kvečjemu na kolesarski stezi, povsod drugje pa se lahko premikam le po polžje. Sicer za promet posebnih prevoznih sredstev veljajo predpisi, ki se uporabljajo za pešce oziroma kolesarje.

Daleč najbolj zastopan na slovenskih ulicah

»Šaomi« MiJia (ali Mi) M365 je bil eden prvih električnih skirojev na naših ulicah in do danes je postal ikoničen, s kolesarsko ročko za zavoro ter diskasto zavoro na zadnjem kolesu, preprostim »ročnim« zvoncem ter kabli, ki štrlijo iz nosilnega droga in končajo v sprednjem kolesu. Morda nima dodelanega dizajna ter zvenečega imena kot Segwayeve pogruntavščine, pa tudi konstrukcija mehanizma zlaganja ni popolna, saj omeji prostor na stojni platformi, a se je zato izkazal kot dokaj trdoživ, pa tudi zmogljiv upoštevajoč dejstvo, da stane slabe štiri stotake. Vseeno pa moramo razumeti podatke o njegovi zmogljivosti oziroma o zmogljivostih električno gnanih vozil, da nismo po nakupu razočarani predvsem glede dosega z enkratnim polnjenjem baterije.

Hitrost skiroja je zaradi varnosti, porabe, pa tudi zakonskih zahtev omejena na največ 25 km/h. Ko skočimo nanj, pa kajpada pritisnemo “gas” do konca in ga spustimo šele, ko zaslišimo »bip bip« in prevzame »tempomat«. Ta se vključi, ko zazna, da nekaj sekund vozimo s stalno hitrostjo. Lahko tudi nižjo od največje možne, kar je s stališča porabe celo bolje. Optimalna hitrost naj bi bila 18 km/h, nastavimo jo lahko tudi kot najvišjo, a kvečjemu prek aplikacije, realno pa vsi vozimo, kolikor hitro se da. Na kolesarski stezi sem redno prehiteval kolesa, »kompanjona« na skiroju pa skoraj nikoli! Elektronika solidno ohranja izbrano hitrost, vse dokler hitro ne pritisnemo ročke “gasa”, ko motor začne zavirati in nekaj energije vrne v baterijo ali dokler ne pritisnemo na zavoro, a tedaj se energije na regenerira. V najboljšem primeru pa se skiro ustavi po slabih štirih metrih, kar je dobro vedeti, kot tudi, da samo zaviranje z motorjem med vožnjo po strmem klancu navzdol, ni dovolj, tedaj prav pride zavora na zadnjem kolesu. Še en podatek vpliva na doseg. Masa voznika, ki naj ne bi presegla 100 kg. To je morda celo premalo, mar ne, kajti na platformi je pogojno dovolj prostora za enega otroka in odraslega voznika.

Razumeti besedo “DO”

V optimalnih razmerah je doseg skiroja do 30 kilometrov. Praktično pa malo verjetno, kajti optimalno varčno ne vozi nihče, pa tudi večina odraslih je bližje zgornji omejitvi teže. Poleg tega je pomembna tudi temperatura. Januarja, ko je bilo okoli ali celo pod ničlo, mi je z mojimi 80 kilogrami uspelo z enim polnjenjem prevoziti največ 15 kilometrov, kar je polovica obljubljenega dosega. Zdaj, ko je malo topleje, pa sem presegel 20 kilometrov. To pa je že dovolj, da brez skrbi z obrobja Ljubljane skočim v center in nazaj. Z malo sreče pa bi se dalo v normalnih razmerah približati dosegu 25 kilometrov. Z mojo težo in mojim načinom vožnje. Drugo vprašanje pa je, kako se bo kapaciteta baterije izkazala na dolgi rok. Drastičnega padca sicer ni pričakovati, glede na izkušnje enakega skiroja, ki je danes star dve leti, nekaj pa gotovo, saj je litij ionska baterija (280 Wh) podvržena staranju. Se pa kombinacija vgrajene baterije in moči motorja pozna, ko rinemo v klanec. Pustimo ob strani maksimalni naklon, dejstvo je, da ko je ta strmejši od 10 odstotkov, tedaj hitrost vožnje pade v skrajnem primeru le na nekaj kilometrov na uro, ko je že težko stati. Še dobro, da ga je mogoče poganjati kot običajnega.

Varnost na prvem mestu

Da ima skiro z zrakom napolnjene gume, niti ni slabo, pa čeprav moramo napolnjenost občasno preverjati. Vožnja je udobnejša, saj ne čutimo čisto vsakega drobca peska, ki ga je bilo po koncu zimske sezone veliko na ljubljanskih ulicah. Imajo pa vseeno majhen premer in če zapeljemo v globljo luknjo, potem se zlahka prevrnemo. Skiro je tudi skoraj nemogoče voziti z eno samo roko, sunkovit premik krmila pa bo lahko hitro kaznovan. Če smo previdni, je padec malo verjeten oziroma če že, potem je krivec znan, za lastno varnost pa je vseeno priporočljivo nositi čelado.

Skiro nima zaslona. Stanje baterije je prikazano le s štirimi sijalkami led na krmilu, tam pa je tudi en sama tipka za vklop in izklop. Vse nastavitve naredimo preko aplikacije, ta pa prikazuje tudi podatke med vožnjo, zato je dobro na krmilu imeti držalo za telefon. Ali pa tudi ne, saj verjetno ni treba ves čas vedeti, kako hitri smo, pa tudi koliko kilometrov smo prevozili ter koliko odstotkov energije je že v bateriji. Oziroma to lahko preverimo po potrebi. S pomočjo aplikacije skiro tudi zaklenemo, kar pomeni, da se z njim nihče drug ne bo mogel voziti. Lahko pa ga bo kajpada odnesel, saj dobrih 12 kilogramov teže ne predstavlja resne ovire. Rešitev je kakovostna kolesarska ključavnica, s katero skiro mimo naperi zadnjega kolesa priklenimo na nekaj neprenosljivega. Klasičen način varovanja je tudi v tem primeru daleč najboljši.

Še nekaj podatkov:

• Največji naklon: do 14 odstotkov
• Sprednja luč: 1.1W visokosvetilna LED
• Zadnja luč: LED
• Vodoodpornost: IP54
• Velikost motorja: 15.20 cm
• Navor motorja: 16 Nm
• Gume: napihljive zračnice 21,60 cm (8,5″)
• Nazivna moč motorja: 250 W
• Največja moč motorja: 500W
• Moč napajalnika: 71W
• Napajalna napetost: 100–240V , 50/60Hz
• Polnilni čas: ~ 5,5 ur
• Običajna poraba: 1,1kWh
• Mere: 108×43×114cm (zložen 108×43×49cm)
• Oddaljenost od tal: 8,75 cm
• Teža: 12.5 kg

HVALIMO

• Preizkušena konstrukcija ter robustna izdelava
• Dobiti ga je mogoče za »pošteno« ceno
• Dokaj dober doseg, primerna hitrost in pospeški

GRAJAMO

• Baterije ni mogoče nadgraditi (povečati)
• Pričakovali bi boljšo zaščito proti vodi. Pokrovček, ki ščiti priključek, ne vliva zaupanja
• Tečaj zlaganja ima preveč »zraka«, zaščitni prestan, ki preprečuje, da bi se krmilo zložilo samo, pa je plastičen
• Prečnik med drogom krmila in ostalim telesom skiroja zasede preveč površine na stojni platformi, vpliva pa tudi na mere zloženega skiroja