Robotske sesalnike lahko v grobem razdelimo na tiste z napredno (lasersko) navigacijo in tiste brez nje. Xiaomijev model z vrha ponudbe Mi Robot Vacuum-Mop 2 Pro je v bistvu na spodnjem cenovnem koncu prvih, zato ga je zanimivo pogledati od bliže, če smo morda našli skriti biser v primerjavi z dražjimi Roombami ali Roborocki.
Iz Xiaomijevega nabora smo si nazadnje ogledali najcenejši model Essential in ugotovili, da je zelo učinkovit pri osnovni nalogi, torej sesanju. Po drugi strani se v prostoru ne zna orientirati, zaradi česar se lahko zgodi, da kakšen kotiček stanovanja izpusti, in ne omogoča izdelovanja tlorisov ter označevanja predelov, kamor naj ne gre. Mop 2 Pro ponuja prav to. Z vrtečim se nevidnim snopom »premeri« prostore in si izriše zemljevide (tlorise) v aplikaciji Xiaomi Home, nato pa sistematično sesa glede na to, kar je izrisal. Zna se tudi vrniti na priključno postajo, ne glede na to, kje konča z delom.
Ponekod naprednejši, ponekod ne
Sam sesalnik je sicer dokaj podoben osnovnemu. Krtača se zdi povsem enaka, tudi moč sesanja se kaj dosti ne razlikuje in robot je podobno glasen, morda celo glasnejši. Je pa oblikovan z nekaj več okusa in afinitete do detajlov in zaključkov, tudi priključna postaja je lepša, ima zanimivo, na pokončnem delu postavljene induktivno priključke za polnjenje in (kot običajno!) prekratek kabel je vsaj standardne vrste, da ni težko najti drugega, če je vtičnica predaleč. Model 2 Pro smeti zbira zgolj z eno metlico, kar je sicer dokaj običajno, toda zaradi tega in ker se vozi povsem sistematično (saj ve, kje v prostoru je), ga je nujno treba poslati na obhod dvakrat, sicer ne posesa vsega. Košek in posoda za vodo sta dokaj majhna in prvega je treba sprazniti po vsakem resnem sesanju. Baterijska zaloga zadošča za kakih 70 m2.
Zaradi laserja in ustvarjenih tlorisov res ničesar ne zgreši, kot lahko robot brez »navigacije«, zgolj s tipali spredaj in spodaj. Toda po drugi strani včasih prehitro oceni, da nekam ne more, čeprav bi v bistvu lahko. Marjan je že večkrat omenil zavese do tal, posteljne prevleke in omarice s »coklom«. Pri meni dolgih zaves in pregrinjal ni, zato robot nikjer ni mislil, da ga čaka stena, čeprav bi lahko poskusil, ali gre lahko »skozi«. Krila kuhinjskih omaric pa so ravno toliko visoka, da z laserjem še oplazi tudi spodnji del (cokel), in se nato tudi zapelje vse do roba. Se pa ne zaletava toliko v noge miz ali kakšne druge ožje predmete, kar bi mislili, da je dobro, a prav zaradi tega pusti kakšne smeti. Robot brez navigacije se ustavi zgolj pred večjo površino, v nekaj ozkega se praviloma zaleti, toda to ni nič hudega, saj ima blažilnike, posesa pa zato bolj temeljito. Mi Robot 2 Pro sicer sesa lepo sistematično, najprej ob robovih, nato pa v vzporednih linijah.
Tlorisi so ključna razlika






Ob prvi uporabi je najprej na vrsti izdelava tlorisov. To pomeni, da robota spustite zgolj v ta namen. Tava naokoli, se vrti, pleše, vozi sem ter tja, da dobi podatke o prostoru in pohištvu v njem. V aplikaciji se sproti izrisuje karta, ki na koncu postane še nekoliko bolj natančna, z označenimi sobami, kot jih vidi robot. Te je mogoče nato preimenovati, na tloris pa narisati področja, ki pomenijo »tja ne hodi.« Pri tem sta dve možnosti. Z vijolično barvo je mogoče označiti področja, kjer robot zgolj ne pomiva, z rdečo pa, naj tam tudi ne sesa. Nekatere aplikacije ponujajo le enotno označevanje, zato je Xiaomi tu nedvomno v prednosti, res pa je tudi, da Roombe denimo zgolj sesajo. Zakaj je sicer to koristno? Da robot ne gre tja, kjer bi se skoraj zagotovo v nekaj zapletel, kaj premaknil, podrl ali kaj podobnega. Sam imam denimo pod kavčem podaljšek in kable za polnjenje telefonov in prenosnikov, zato moram vsem robotom brez te možnosti nastavljati ovire, da to pustijo pri miru. Prav tako se skoraj vsak zatakne pod bide v eni od kopalnic ali odnese s seboj letvico na komodi, ki bi jo moral znova dobro pritrditi. Vsemu temu se je Mi Robot 2 Pro lepo izognil, ko sem mu zarisal območja nesesanja.
Mogoče je ustvariti več zemljevidov, kar je fino za stanovanja z več nadstropji ali ločenimi predeli. Pri »risanju« je sicer treba premikati priključno postajo, ker robot želi začeti in končati na njej, toda kasneje je lahko slednja na stalni lokaciji, in zgolj robota odnesemo tja, kjer naj bi sesal. Pred tem v aplikaciji prestavimo na pravi tloris, zaženemo sesanje, robot se nekaj časa vrti, ko pa prepozna prostor, začne delati in gre lepo po karti. Le na koncu pričakuje, da bo postaja tam, kjer je bila ob ustvarjanju tlorisa, kar pa ni večja težava.
Xiaomi Mi Robot Vacuum-Mop 2 Pro
- UČINKOVITOST SESANJA IN BRISANJA
- KAKOVOST IZDELAVE
- PREPROSTOST UPORABE
- PREPROSTOST VZDRŽEVANJA
- RAZMERJE MED CENO IN KAKOVOSTJO
- CENA DODATKOV (KRTAČE, FILTRI ,...)
Naj kupim?
S 400 evri se Mi Robot 2 Pro glede na ponujene zmožnosti ne zdi predrag. Toda nekoliko površno sesanje ter slabše plezalne in pomivalne sposobnosti ga vendarle postavljajo v slabšo luč v primerjavi z nekaterimi nekaj dražjimi tekmeci. Za manj kompleksna stanovanja pa je lahko boljša izbira tudi kateri od preprostejših in precej cenejših brez laserske navigacije.
Kdor ima v stanovanju višje pragove ali preproge, bo morda moral razmisliti o kakšnem drugem robotu. Mi Robot 2 Pro namreč ni tako dober »plezalec« kot Mi Robot Essential in se lahko kje zatakne. Kot vsi ostali modeli te znamke zna tudi »pomivati«, kar v praksi pomeni bolj brisati ali vlažiti tla. To sicer počne v lepem ritmu in vzorcu, kot bi risal smrečico, toda učinek je bolj boren. V tem pogledu so boljši Roborocki in pa seveda kakšen, ki je v prvi vrsti prilagojen pomivanju, kot je Dreame Bot W10.
V aplikaciji Xiaomi Home je poleg urejanja tlorisov mogoče nastavljati še urnike, spreminjati moč sesanja ali vlaženja, jezik in druge nastavitve. Aplikacija je v osnovnem uporabniškem vmesniku dokaj pregledna, bi pa lahko nastavitve nekoliko prečistili.
Mi Robot 2 Pro je sodoben robotski sesalnik, ki blesti predvsem s tlorisi in orientacijo v prostoru. Po drugi strani je manj prepričljiv v samem sesanju. Morda so snovalci pri tem modelu nekoliko preveč gledali na estetiko in manj na robustnost ter dejansko učinkovitost. Pri tej, prilagajanju na vrsto tal in plezanju čez ovire je boljši občutno cenejši Essential. Če bi tej osnovi dodali lasersko navigacijo in dodatne možnosti v aplikaciji, bi ga brez zadržkov priporočal vsakomur. Tako pa sem nekoliko zadržan. Pravi je lahko za stanovanja z več nadstropji, zapletenimi tlorisi, vsaj nekaj predeli, kjer ni zaželen (ker bi se v kaj zapletel ali nekam zataknil) in hkrati malo površinami za pomivanje, brez visokih pragov ali preprog in zaves do tal. To ga zreducira na dokaj ozek krog potencialnih uporabnikov. Za ostale se mi zdijo boljša izbira ali osnovni Essential ali kateri od še nekoliko bolj zmogljivih modelov znamke Roborock.
Brez komentarjev