Xiaomi Mi Band 3: Pričakovana nadgradnja
Matjaž Ropret 14. avgusta 2018 ob 07:33

Z zapestnico Mi Band 2 je Xiaomiju uspelo, kar mu pravzaprav še ni z nobenim telefonom. Priti povsem na vrh, med globalno najbolje prodajane. Zato je bila trojka težko pričakovana. Še toliko bolj, ker so vmes nekatere zmožnosti, še posebej merjenje srčnega utripa, postale tako vsakdanje, da je bila dvojka proti koncu svojega dvoletnega obdobja zanimiva bolj zaradi cene kot česa drugega. Mi Band 3 je zdaj tu in lahko ocenimo, če še naprej ostaja kraljica vrednosti za ceno.

Predhodnica je seveda mamila kupce pretežno s ceno, ampak bila je tudi dovolj kakovostna. Večina ostalih zapestnic za podoben denar je, milo rečeno, nedodelanih. Kar dokazuje tudi eden najnovejših primerov, ki si ga lahko ogledaš v videu. Tam smo namreč ob bok Mi Band 3 postavili še (v trenutni akciji precej cenejšo) Ele Band 5, ki se ponekod se pojavlja še z imenom MGCool. Xiaomijeva pa je dovolj kakovostno izdelana, dokaj natančna, z jasnim, lepo vidnim zaslonom in solidno aplikacijo. Trojka vse to nadaljuje in še malo dodaja, niso pa njeni snovalci izpolnili moje največje želje.

Dvojke nikoli nisem kupil, ker mi preprosto dizajn ni bil všeč. Da nekaj dolgoročno pristane na mojem zapestju, mora izžarevati vsaj nekaj osnovne misli na estetiko, ne samo na uporabnost. Pri kitajskem proizvajalcu so stavili samo na slednje in še vedno ni kaj dosti drugače. Mi Band 3 daje malenkost boljši vtis, ker je sprednja stran v celoti črno-svetleča, tipka je zdaj samo vdolbina, občutljiva na dotike. In zaslon je večji, še vedno enobarven, ampak jasen in kontrasten. Pašček je tudi fin, iz konkretne, prožne in udobne gumirane plastike ter z za moj okus najboljšim načinom zapenjanja. Tistim brez zaponke, kjer gre en del paščka s konico v eno od luknjic na drugem delu paščka. Nositelj zlahka najde pravi obseg in reč ga skoraj nikoli ne moti. Res velika škoda pa je, da zapestnice niso poskusili vsaj malo ukriviti v krog, da bi lepo objela zapestje. Zgornja plat je še vedno povsem ravna in zato čepi na vrhu zapestja, kar se mi ne zdi posebej lepo in sploh na moji ne pretirano možati roki ne izpade najbolje. Razlog za tako odločitev je jasen – Elektronski del gre še vedno ven iz paščka in najlažje ga je izdelati ravnega. Vsaj debel ni, tako da med nošenjem res ne moti.

Merilnik se sname iz gumijastega oklepa zaradi dvojega. Možnosti preproste menjave paščkov in polnjenja. Namesto, da bi vgradili induktivno polnjenje ali priključek za napajalni kabel, se osnovni del zapestnice vtakne v ležišče na kablu, ki gre potem v klasični USB-A. Iztikanje in vstavljanje nazaj ni problematično, le malo je treba naravnati zadevo, da ni vse skupaj postrani. Me pa zanima, kakšna je vzdržljivost pasu. Na srečo tega ne bo treba početi prepogosto, ker baterija brez težav zdrži 14 dni, z nekaj sreče tudi 20. Pri čemer zapestnica pulz meri kar pogosto, ne pa skoraj konstantno, kot omenjena Ele Band 5. Tipala za srčni utrip so tudi glavna novost, seveda pa zapestnica počne še marsikaj drugega. V osnovi kajpak šteje korake, po mojih opažanjih rahlo konservativno, potem pa še spremlja spanec, prikazuje obvestila s telefona, vremensko napoved in porabljene kalorije ter ima štoparico. Nič pretresljivega torej, nekako minimum tega, kar naj bi pametna ali rekreativna zapestnica danes počela. Pogrešam najmanj komande za glasbo na telefonu. Je pa pri tem, kar počne, dovolj dobra, da več kot upraviči svojo ceno. In se vzdigne nad kitajske konkurente ter proti precej dražjim ameriškim in evropskim (fitbitom, garminom, polarjem in ostalim).

Zelo prijetna je interakcija z zapestnico. Tipka odpelje »domov« (kratek dotik) in služi za potrjevanje možnosti oz. brisanje obvestil (daljše držanje), potegi po zaslonu, gor ali dol in levo desno, pa za sprehajanje med posameznimi izbirami in vsebinami. Samo dovolj natančen je treba biti glede smeri prsta, pa je vse v redu in hitro. Tako lahko na hitro prebereš sms in druga obvestila, pogledaš vremenske podatke, prehojene km, porabljene kalorije. Žal pa zbujanje zaslona ob premiku roke traja sekundo ali dve. V vsakem primeru predolgo, saj človek vmes ne ve, ali se namerava prikazati ali bo treba pritisniti »tipko«. Še dodatna težava je slaba vidljivost zaslončka na soncu. Uro se po navadi da razbrati, ostalih podatkov, torej datuma in števila korakov ter črtice (kolikšen del dnevnega cilja je že dosežen) pa nikakor. Ker naprava nima GPS-a in zato ni kdo ve kako primerna za tek in podobne aktivnosti, slabša vidljivost niti ni tako huda težava, vseeno pa je zoprno. Manj težav je glede vode, saj zapestnica zlahka preživi prhanje, kakšen dež in še kaj več. Toda plavanja tako ali tako ne beleži, zato je takrat nima smisla imeti na roki. Kaj veliko raznolikosti med prikazi ni, igranje s številčnicami, kot pri pametnih urah, tu odpade.

S slabo aplikacijo je taka zapestnica komajda uporabna in Xiaomi se tega očitno zaveda. Mi Fit je pregledna in lepo organizirana, daje tudi kar precej podatkov in jih lahko izvaža v Google Fit, tako da imaš na enem mestu številke z zapestnice, telefona in morda še česa. Na domačem zaslonu so podatki tekočega dneva, mogoče pa si je ogledati zgodovino korakov, razdalj, spanja in ostalega. Zagnati spremljanje aktivnosti (rekreacije) ali si nastaviti cilje ter se na družabnih omrežjih pohvaliti z njihovim doseganjem ali preseganjem. Podatki o zapestnici in nekaj nastavitev zanjo se skrivajo kar v uporabniškem profilu. V aplikacijo pa se je treba vpisati z uporabniškim imenom in geslom, tistim splošnim Xiaomijevim. Kitajska različica zapestnica (vsaj za zdaj) ne omogoča nastavljanja jezika, zato mora biti Android v angleščini. Aplikacija sicer prikazuje čisto ustrezno slovenščino, toda zapestnica je kitajščini, kar je nerodno. Toda v prihajanju je že mednarodna različica.

Verjetno Mi Band 3 ponuja večino tistega, kar potrošniki pričakujejo od tovrstne naprave. Je dovolj kakovostno in premišljeno izdelana in seveda dovolj poceni. Zato bo najbrž znova hit. Večina drugih kitajskih zapestnic je polovičarskih, precej jim manjka izpiljenosti, kar bi za Xiaomijevo težko trdil. Dobijo pa kupci fitbitov ali garminov še precej več, bolj podrobne in strukturirane podatke, več funkcionalnosti, boljše zaslončke, tudi več sloga. Za konkretno več evrov.

HVALIMO
  • Kakovostna izdelava
  • Pregledna aplikacija
  • Številke so prej konservative kot napihnjene
  • Ugodna cena
GRAJAMO
  • Na soncu slabo viden zaslon
  • Ne objame lepo zapestja, ampak čepi na vrhu
  • Kitajska različica zahteva telefon v angleščini, da ni vse skupaj v kitajščini

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja