Xiaomi Electric Scooter 4 Ultra: Radikalno drugačen e-skiro od priljubljenega predhodnika (#video)

Da je obilnejši, varnejši in ima daljši doseg, se mora nekje poznati. In se. Težje ga je prenašati in prevažati v prtljažniku povprečno velikega avtomobila.

Novi Xiaomijev skiro je sicer nadvse podoben lani predstavljenemu Navee s65. Ker sta podjetji »sorodstveno« povezani, to ni nikakršno presenečenje, vendar so med njima tudi razlike. Del jih zlahka uvrstiš v koš »kozmetičnih« sprememb, da nihče ne bo mogel govoriti o vizualni kopiji, a pomembnejše so tiste pod površino, s katerimi so odpravili njegove največje slabosti. V prvi vrsti nesrečno izbrani motor!

Težko, da še nisi videl niti enega legendarnega skiroja iz družine Xioami Mi 365, saj so najpogosteje zastopani na slovenskih cestah. Več generacij so ostajali navzven dokaj enaki, zdaj pa je prišel čas za bolj drastične spremembe. Xiaomi 4 Ultra tako spada med velike skiroje z omejeno prenosljivostjo. Vendar ima prednosti, kot so zmogljivejše baterije, skrite pod široko stojno površino, ter vzmetenje obeh koles, ki ti omogoča udobnejšo vožnjo. Stojiš višje in imaš pred seboj širše krmilo, kar dodatno izboljša stabilnost.

Na videz domač, a vseeno drugačen

Razen povečanja in rok vzmetenja za obe kolesi glavne značilnosti ostajajo. Za preklop skrbi robustni mehanizem na drogu s krmilom, a je obenem škoda, da ni moč zasukati še krmila vzporedno s telesom, saj bi bilo rokovanje z zloženim skirojem tako za odtenek lažje. Ravno tako ostajata enaki ročici na krmilu. Enako velja za razmeroma velik zaslon. V večini razmer je primerno čitljiv, razen, ko neposredno nanj sijejo sončni žarki. Čas je, da se nekdo opogumi in namesto običajnega vgradi zaslon na elektronsko črnilo, ki se mi zdi za takšne namene še posebej uporaben. Opremljen je tudi s svetlobnimi telesi, ki jih predpisuje zakon. Svetilo spredaj in rdečo sijalko zadaj, ki zasveti ob zaviranju, nadgrajujejo še nekaj bočno nameščenih odsevnih teles.

Pred prvo vožnjo ga moraš povezati z aplikacijo Xiaomi Home in si v njej pogledati video z varnostnimi navodili. Dokler tega ne storiš, ni aktiviran in ti niso na voljo vse njegove zmogljivosti. Kasneje je aplikacija nujna za nadgradnje programske opreme in morebiti prilagajanje ravni elektronskega zaviranja oziroma povrnitve energije. Uporabna še za preverjanje prevoženih kilometrov in stanja baterije s predvidenim dosegom, ki je še na voljo. Ni pa več ohranjevalnika hitrosti. Po svoje logično in pričakovano, kajti zaradi pogostega ustavljanja in speljevanje, v mestih ni najbolj uporaben.

Zaradi večje luknje ne boš padel na nos

Pričakoval sem, da me bo motil motor v zadnjem kolesu, a me ni. Če nisi pozoren, se te podrobnosti niti ne zaveš. Motor zagotavlja dovolj moči za vožnjo po ravnini ter za premagovanje krajših in ne preveč strmih vzponov. Med daljšo vožnjo po cestišču z 10-odstotnim naklonom je hitrost iz 25 zdrsnila na 16 kilometrov na uro, kar še zdaleč ni problematično. Med plezanjem v strmejši klanec je hitrost padla pod deset kilometrov, a ne toliko, da bi bila stabilnost ogrožena. Manjši skiroji so se na izbrani poti odrezali neprimerno slabše. Xiaomi 4 Ultra se je izkazal kot dobra »koza«, a vendarle dvomim, da je sposoben premagovanje 25-odstotnega naklona. Mogoče, toda ne z menoj za krmilom.

Dvojno vzmetenje je verjetno značilnost električnega skiroja z največjim vplivom na varnost in udobnost. Trki z robniki ali udarnimi luknjami na cestišču ob polni hitrosti se ne končajo vedno s padcem preko krmila in po nekaj kilometrih vožnje po slabi podlagi ne čutiš bolečin v nogah, kot jih na skirojih brez vzmetenja. Žal tudi v tem primeru ni vse lepo. Kljub nosilnosti 120 kilogramov že pri mojih 80 kilogramih žive teže ostane vzmetenju za moj okus premalo hoda.

Po klancu navzdol gre hitreje

Ob držanju ročice za plin med vožnjo navzdol skiro samodejno ne zavira, ko hitrost preseže največjo dovoljeno. Na to te opozori zvočni signal, ki se sproži, še preden hitrost naraste na 30 in več kilometrov na uro. Primernejše je, da kadar je mogoče, uporabiš zaviranje z motorjem, ki se sproži takoj, ko spustiš ročko za »plin«. Pri najmočnejši stopnji povrnite energije se skiro ustavi v manj kot desetih metrih. Šele ko je res nujno, takrat uporabiš zavoro v sprednjem kolesu. Voziš lahko s hitrostjo pešca (6 kilometrov) oziroma s hitrostjo 20 ali 25 kilometrov na uro, pri čemer sta pri najvišji hitrosti dva vozna načina. Razlikujeta se v tem, kako hitro bo skiro pospeševal.

Poleg udobne (in varnejše) vožnje preseneča doseg. Nisem sicer dosegel uradnih 70 kilometrov, ki so dobljeni v posebnih pogojih in z ravno prav težkim voznikom, toda vseeno sem v danih razmerah, ko je temperatura zraka optimalna za delovanje litij-ionske baterije, zlahka presegel doseg 50 kilometrov. Poleg že omenjene »žive« teže upoštevajte še, da sem večinoma vozil po ravnini z malo vzponi in spusti, pa še ti so bili razmeroma kratki. To pa je že dnevna razdalja, ki bo večini zadoščala in omogočila, da skiro polniš samo preko noči.

HVALIMO:

• Vzmetenje obeh koles
• Odličen doseg in premagovanje vzponov
• Stabilnejša vožnja in lažje krmiljenje

GRAJAMO:

• Velikost in masa
• Na soncu slabše čitljiv zaslon
• Ne ohranja najvišje hitrosti ob vožnji navzdol
• Aplikacija nudi le najnujnejše informacije in funkcije