Xiaomi 15 Ultra: Ali so HURONSKI izlivi navdušenja na mestu?

Ne vem in nočem soditi, ali je najboljši telefon na trgu. Brez kančka obžalovanja pa lahko rečem, da je najboljši, kar jih je Xiaomi naredil do tega trenutka. Česar ne bo težko dokazati, kljub temu da se od lanskega Xiaomi 14 Ultra prav veliko ne razlikuje!

V spominu se mi je zataknila izjava navdušenega predstavnika podjetja, da so Xiaomi 15 Ultra naredili za fotografe. Ne vem, ali sam verjame vanjo, a sem z veliko verjetnostjo in to kljub nesporni fotografski odličnosti prepričan, da ti ne bodo na vrat in na nos stran metali deset in več tisoč evrov vredne opreme. Naj bodo še tako tehnično izpopolnjeni in naj imajo še tako sposobne algoritme umetne inteligence, telefoni preprosto ne morejo ubežati fizikalnim omejitvam svetlobe, ki definira fotografijo. Nekaj čisto drugega je, ako je imel v mislih fotografsko naprednejše običajne smrtnike, ki so jim jasne tehnične omejitve, a želijo najboljše, česar so telefoni trenutno sposobni. Ti nimajo malo izbire. Ob Samsungovem Galaxy S25 Ultra in Honorjevem Magic7 Pro so (ali smo) dobili še tretji listič triperesne deteljice. Od teh nobeden ne razočara. Gledano iz perspektive vgrajenih komponent, natančneje enopalčnega tipala glavne in 200-milijonske kamere z optično povečavo v kombinaciji z objektivi, nad katerimi roko drži Leica, pa sem od Xiaomi 15 Ultra podzavestno pričakoval največ.

Da je velik, je zelo nežen opis

Pustimo ob strani izvedbo z ohišjem v delno temno srebrnih tonih in delno oblečenim v umetno usnje ter dekorativnimi dodatki, ki, pogledano od zadaj, telefonu dajejo videz klasičnih analognih fotoaparatov izpred kakšnih pet desetletij (bore malo teh izvedb je uspelo preplavati južno mejo), nemogoče je spregledati nadvse izstopajoče izbokline z objektivi štirih kamer. Ob obilnem štrlenju navzgor zasede skoraj polovico hrbtišča. Čeprav je jasno, da tipala zahtevajo »globoke« objektive, si zlahka predstavljate, kako udobno je držati telefon z obema rokama in igrati igre. Saj ne, da ne gre, le ponovno sem za stavo mazal zaščitno steklo s prstnimi odtisi. Sliši se »fajn«. Podobno se bo slišalo nadaljevanje. Ne zdi se mi, da je letošnja ultra vizualno dosti drugačna od lanske!

Drugi oblikovni prijemi so pričakovani. Zaslon s tankimi robovi se na vseh štirih straneh prijetno zlije z odrezanimi stranicami, ki se spajajo s prijetno ukrivljenimi vogali. Oprijem telefona je po zaslugi primerne debeline (seveda brez izbokline) prijeten, saj pomaga matirana površina, na kateri se prstni odtisi manj poznajo. Priporočam še nakup mehkejšega zaščitnega ovitka, kajti priložen je za moj okus občutno pretrd. Kot že prej Honor se je tudi Xiaomi odločil za od optičnega hitrejše ultrazvočno tipalo prstnih odtisov, ki je zanesljivejše pri branju mokrih ali umazanih prstov.

Ah, spet ta »Elitneš«

Po treh telefonih z enakim procesorjem se počasi kristalizirajo razlike. Ultri se grejeta podobno, medtem ko je Magic pogosto najbolj vroč. Razlog je v učinkovitosti hladilnega sistema, čeprav hitro odvajanje odvečne toplote na površini hrbtišča reši samo polovico težave in v optimizaciji izrabe danih zmogljivosti. Kakorkoli že, vsi trije nudijo zvrhan koš moči za vse, pred čimer jih postavite, ob tem, da gretje pri poganjanju večine aplikacij in storitev, z izjemo stresnega testa (ta obremeni komponente do konca), nikdar ni bilo preveč izrazito. V praksi se mi ni zdelo, da bi se ultra kadarkoli pretirano segrevala ali celo postala preveč vroča za delo, kar se mi je pripetilo lani. V mislih nimam samo igranja ali montiranja videa, temveč predvsem dolgotrajno snemanje videa v visoki razločljivosti, kar marsikaterem telefonu hitro dvigne delovno temperaturo.

Dokaj dobra je tudi avtonomija. Stresni test jo v eni uri prikrajša za 38 odstotkov (do dve uri in pol delovanja), Genshin Impact za 12 odstotkov (dobrih osem ur), video z YouTuba preko brezžičnega omrežja ob polovično svetlem zaslonu pa za 5 odstotkov (20 ur). Zelo dobri rezultati za telefon najvišjega zmogljivostnega razreda, ki kažejo, da bo zlahka zdržal do večera celo med intenzivno uporabo. Po zaslugi hitrega polnjenja s primernim napajalnikom ni nikakršne potrebe po polnjenju preko noči. Dovolj je jutranje polnjenje pred odhodom od doma.

Tretja močna točka, fotografije so tokrat zgodba zase, je zaslon. Če ponovno udarim primerjavo, potem ob predpostavki, da gre za perfekten zaslon, ki ne razočara, Xiaomijev rahlo zaostaja za zaslonoma obeh tekmecev. Ampak kot sem dejal, so razlike ponovno majhne in jih je težko opaziti (ali so stvar osebnih preferenc). Barve in kontrast sta tam, kjer ju pričakujem na zaslonih OLED, dinamično prilagajanje osveževanja je razmeroma pravočasno in primerno, tudi točkovna svetilnost je na ravni letošnjih telefonov. Zaradi velikosti diagonale in razločljivosti je zaslon primeren za vse naloge, od pregledovanja fotografij do pretočnih storitev. Na pričakovani ravni sta še zvočnika s primerno glasnostjo in kakovostjo zvoka.

Zanašanje na strička Googla

Po eni strani proizvajalci poenostavljajo uporabo in minimalizirajo videz okolja, a obenem dodajajo kompleksnost s tem, da delovanje umetno inteligentnih storitev pogojujejo z odprtjem njihovega računa. Ne oziraje se, da tako ali tako telefon nastavimo z Googlovim. Dvojno delo, ki ne bi smelo biti nujno, kajti na telefonu želim imeti en sam račun!

Evolucijo Xiaomievega okolja spremljam že dolgo in v tem času so ga korenito izboljšali. Še vedno pa v njem najdete z Googlovimi podvojene aplikacije in nekatere druge, ki se namestijo ob aktivaciji telefona. Če bom želel Netflix ali Booking, ju bom naložil iz tržnice. Ravno tako bi si želel možnosti, da po želji popolnoma odstranim na primer brskalnik MI, če bi to želel. Tega mi trenutno sistem ne dovoli.

Poleg neposrednega dostopa do Googlovega pomočnika Gemini z dolgim pritiskom srednjega gumba na zaslonu (če ste se odločili za navigacijo z navideznimi gumbi) ali tipke za vklop, je pomočnik sila smešen. Lepo je razumel moja vprašanja v angleščini, čeprav iz nekega razloga ni hotel našteti slušalk z vmesnikom Wi-Fi, za katere je trdil, da obstajajo, in celo potrdil, da razume slovenščino. V dokaz je spremenil glas v ženskega in vse, kar je korak prej povedal kleni Američan, je ta zdrdrala v zame bližjem jeziku. Nato ga je šokiralo vprašanjem v slovenščini, ki je Gemini ne prepozna. Lahko vam odgovori v slovenščini, a vprašati ga morate v angleščini. Zelo uporabna se mi zdi tudi funkcija prevajanja v realnem času z besedo in zvokom med podprtimi jeziki ter iskanje z obkroženjem. Urejevalnik z algoritmi umetne inteligence odstrani odsev svetlobe (na primer, ko fotografiramo zelo odbojno površino), briše stvari, zamenja nebo na prizoru, razširi prizor in izboljša fotografije, če so posnete v prenizki ločljivosti. Funkcije, ki so bile na voljo že lani, zdaj delujejo večinoma dobro, a zelo odvisno od prizora. Neprimerno lažje je algoritmu odstraniti svetel predmet na temnem pesku in rekonstruirati ozadje kot v primeru, da predmet manj odstopa od prizora. Dilema seveda je, koliko se vam tovrstne funkcije zdijo uporabne, ob upoštevanju, da bodo prej ali slej verjetno plačljive.

Odlične do 200 milimetrov, naprej pogojne

Fotografska aplikacija ima zanimiv način izbire goriščnic. S pritiskom na oznako »1X«, povezano z glavno kamero, izbiramo med 23, 28 in 35 milimetri. Pod oznako 2X se skriva 46 mm, sledi »klasični teleobjektiv« s 3x (70 mm), medtem ko oznaka periskopske kamere 4,3X skriva goriščnice 100, 200 in 420 milimetrov. Za skrajno pravijo, da še vedno nudi razmeroma dobre fotografije, ko je uporabnost fotografij tja do 120-kratne povečave vprašljiva oziroma so podobne tistim, ki jih ustvarita tekmeca.

»Fotografski komplet« se pričakovano odlično obnese v dobrih svetlobnih razmerah. Zaradi na svetlobo različno občutljivih tipal so razlike v svetlosti, kar se običajno pokaže v temnejših odtenkih v prizorih. Kljub temu lahko rečem, da je dinamični razpon odličen. Z enakim pridevnikom opremim še žive, a naravne barve in bogastvo podrobnosti. To velja za vse kamere, vključno s tistimi s povečavami. Če namesto »optičnih« 23 mm izberemo 28 ali 35 mm se malce pozna, da ostrina pade in se barve nežno spremenijo, vendar nič zares pomembnega. Podobno pri dvakratni povečavi. Kljub temu da gre za izrez posnetka glavne kamere, te fotografije ohranjajo zadostno raven podrobnosti. Kamera s 70-milimetrsko goriščnico (3-kratna povečava) prav tako ohranja ostrino in širok dinamični razpon ob minimalnem šumu. Največji napredek v primerjavi z Xiaomi 14 Ultra je bil storjen pri periskopski kameri, ki ima zdaj 200- namesto 180-milijonskega tipala in zajema ostre ter podrobne fotografije brez večjih kakovostnih kompromisov s 100- ali 200-milimetrski goriščnici. Širokokotna kamera ohranja visok standard. Kljub širokemu kotu posnetki ostanejo polni podrobnosti, dinamični razpon je širok, barve pa dobro uravnotežene.

Najšibkejša je sprednja kamera. Barve in dinamični razpon sta sicer ustrezna, a se zdi, da kamera ne izkoristi dovolj potenciala 32-milijonskega tipala. Pri posnetkih se pogosto opazi, da ni samodejnega ostrenja.

Kakovost posnetkov glavne kamere v slabših svetlobnih razmerah ni bistveno slabša. Osvetlitev je uravnotežena, sence in poudarki so dobro razviti, kontrast pa ostaja visok. Samodejna nastavitev beline ostane zanesljiva, ob dobri barvni nasičenosti (zgolj izjemoma so se mi barve zdele preveč poudarjene). Kakovost pričakovano rahlo pade, ko izberemo 2-kratno povečavo, saj začne motiti mehčanje prizorov. V takšnih razmerah se bolje obneseta kameri z optičnima povečavama. 3-krat povečane fotografije so ostre, s širokim dinamičnim razponom in dobrimi barvami. Podobne rezultate daje tudi kamera s periskopskim objektivom (4,3-kratna povečava), pri kateri je mehčanje še nekoliko bolj izrazito. Zdi se mi, da je Xiaomi v primerjavi z lanskim modelom izboljšal še širokokotno kamero. Barve so ustrezne, prav tako ostrina v središču prizora, medtem ko se na robovih hitro pojavi mehčanje.

Xiaomi 15 Ultra podnevi snema podrobne in čiste videoposnetke brez šuma, a kljub visoki kakovosti ne ponuja občutnega napredka v primerjavi s tekmeci. Kontrast in barve so nekoliko bolj nevtralni kot pri prejšnji generaciji, kar daje bolj umirjen in zrel videz, čeprav bi nekateri morda raje videli nekoliko bolj živahne posnetke. Med vsemi kamerami je kakovost posnetkov dosledna. V temi video rezultati niso slabi, a ne navdušijo. Glavna kamera in 4,3-kratni teleobjektiv ohranita solidno kakovost, ostale kamere pa ne ponudijo ničesar posebnega. Stabilizacija bi lahko bila boljša, saj se, ko snemamo med hojo, pojavijo blagi tresljaji, ki jih na posnetkih vrhunskih telefonov v zadnjem času nismo več vajeni.

HVALIMO:

• Vsestranske kamere z nadpovprečno fotografijo
• Uravnotežene zmogljivosti
• Avtonomija in hitrost polnjenja
• Kakovostna izdelava

GRAJAMO:

• Tolikšna cena je za moj okus previsoka
• Obilna izboklina z objektivi kamer
• Odkrito rečeno, ne preveč lep
• Z izjemo periskopske so druge kamere enake lanskim