Xiaomi 14 Ultra v akciji na dirki Formule e (#video)
Matjaž Ropret 20. aprila 2024 ob 06:11

S ta čas mogoče najbolj zaželenim foto- in videografskim telefonom v žepu oz. nahrbtniku smo se odpravili na dirko Formule e v Misanu. Spodaj si lahko ogledate, kaj ta naprava zmore, in ali lahko tudi za dokumentiranje takega dogodka dostojno nadomesti »pravi« fotoaparat z večjim tipalom in konkretnim objektivom.

Glavna kamera50 MP, f/1,6 – 4,0, 23 mm, tipalo vrste 1,0″, velikost pike 1,6 µm,
optično umirjanje
Širokokotna50 MP, f/1,8, 12 mm (122˚ ), 1/2,51″, 0,7 µm
Teleobjektiv50 MP, f/1,8, 75 mm (3,2 x), 1/2,51″, 0,7 µm, optično umirjanje
Periskopski teleobjektiv50 MP, f/2,5, 120 mm (5x), 1/2,51″, 0,7 µm, optično umirjanje

Rekel bi, da je za snemanje videa mogoče Xiaomi 14 Ultra, pa tudi kakšen drug podoben telefon, celo bolj primeren, ker je z njim lažje slediti hitremu dogajanju in ker bo zaradi večje globinske ostrine manj možnosti za »napačno« ostrenje. Še tu se mi je enkrat ali dvakrat zgodilo, da je telefon ostril na gledalce pred menoj namesto na dirkalnike na stezi. Tudi snemanje s 60 sličicami na sekundo pri razločljivosti 4K lahko pride prav, čeprav sem sam ostal na klasičnih 30. Ta telefon, za razliko od kakšnega drugega, omogoča preklapljanje med (vsemi štirimi) objektivi med snemanjem 4K, lahko pa bi bili prehodi bolj gladki, kot ima denimo to izvedeno Sony Xperia 1 V, ne povsem odsekani.

Sama kakovost videa je odlična. Tu je Xiaomi naredil velik napredek. Pred letom in pol nisem bil pretirano navdušen nad tem, kar je spravila skupaj 12S Ultra, Marjan lani že nekoliko bolj z rezultati 13 Ultra, zdaj pa je verjetno to tudi za snemanje, ne zgolj za fotografiranje, najboljši telefon. Video je res lep, z dobrimi detalji, lepimi prehodi in umirjanjem, dinamika je odlična, ni pretiranega ostrenja, barve so živahne, a večinoma dokaj pravilne in tudi precej konsistentne med različnimi objektivi. Seveda je nekaj izreza, kot pri vsakem, toda goriščnica glavnega objektiva je toliko široka, da tudi v videu še vedno zajame veliko. Teleobjektiva še malo bolj približata, medtem ultra širokega tokrat pretežno nisem uporabljal, pa tudi sicer se mi zdi edini potencialni šibki člen. Zvok je prav tako zelo dober. Nekaj vetra se sliši, vendar je to pričakovano, sicer pa mikrofoni zajamejo malodane vse, kar se sliši v okolici, in to se potem tudi zelo natančno sliši, s tem, da tisto, kar bi lahko označili kot šum ali hrup ne moti.

Fotografiral sem malo manj kot snemal, a tudi tu sem z rezultati zelo zadovoljen. Za široke kadre je v sončnem vremenu skoraj vseeno, kaj človek uporablja, seveda z izjemo iskanja čim boljšega dinamičnega razpona, v čemer so cenejši telefoni bistveno slabši. A tudi v sami risbi, kajti najnovejša »ultra« vsaj z glavnim objektivom, za katerim se skriva »enopalčno« tipalo, daje fotografije, ki se lahko tudi po videzu primerjajo s tem, kar pride iz namenskih fotoaparatov. Poznajo se večje pike in drugačna, manj »umetna«, bolj »naravna« risba, tudi globinske neostrine je nekaj, čeravno bi jo bilo z ožjo goriščnico še več. Ravno tu je moja morda edina zamera, kajti 23 mm je za moj okus nekoliko preširoko. Že Honor Magic6 Pro, ki mora imeti goriščnico 25 ali 26 mm (uradnega podatka ne najdem), a zato manjše tipalo, mi je v tem pogledu bližje. Xiaomi 14 Ultra se tudi zelo potruditi dobro osvetliti vse senčne predele motivov, včasih bi lahko kakšnega pustil malo temnejšega, kar se da kompenzirati z ročnimi nastavitvami in tudi z zapiranjem zaslonke, kajti ta telefon to omogoča, samodejni način pa preferira bolj odprto (tipično f/2.0).

Oba teleobjektiva sta med boljšimi svoje vrste, saj dajeta fotografije s presenetljivo veliko detajli in lepo risbo, brez pretiranega ostrenja. Tokrat se ne bom spuščal v kakšne primerjave, a Nubia Z60 Ultra, ki sem jo tudi imel pri roki, s svojim edinim teleobjektivom zaostaja za kake pol koraka. Večinoma pri tovrstnih objektivih, še posebej tistem »vmesnem« s trikratno ali podobno povečavo, opazimo bolj medle barve, manj podrobnosti, več šuma, lahko tudi pretirano ostrenje zaradi poskusa, da bi izvlekli vsaj nekaj iz sicer precej mehke in neprepričljive optike, toda tu so rezultati res dobri in povsem primerljivi z glavnim objektivom. Zanimivo je, da periskopski s petkratno povečavo naredi celo nekoliko lepše fotografije od tistega s 3,2-kratno, to lahko vidite na primerih, kjer sem fotografiral isti motiv. Za tako priložnost, kot je fotografiranje dirke, je priročno tudi to, da telefon omogoča zelo hitro zajemanje posnetkov, ne samo v rafalu, ampak tudi posamičnih, drugega za drugim.

Ne dvomim, da bi z večkilogramsko fotografsko opremo opravil še kaj več, vsaj pri tistih posnetkih, ki bi uspeli (verjetno bi jih bilo manj kot s telefonom), toda Xiaomi 14 Ultra se je izkazal kot zelo primerno orodje za tak dogodek. Tudi baterija je dovolj vzdržljiva in če je v nahrbtniku dodatna zunanja baterija, to zlahka sprejmem.

(Opomba: Fotografije so točno take, kot sem jih posnel, neobrezane in neobdelane – enako velja za video –, zgolj z zmanjšano ločljivostjo, da je čim bolj verno prikazano, kaj se dobi neposredno iz telefona. Nekaj obdelave bi jih še izboljšalo.)

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja