Xiaomi 13T in 13T Pro: Upoštevanja vredna alternativa skoraj brez bolečih kompromisov

Prepričati želita s kakovostjo izdelave, zmogljivostmi in sodobnimi tehnologijami ob še vedno sprejemljivih cenah. Zanje so kot vedno nujni kompromisi. Čeprav že zdaleč niso veliki, nekaterim predvsem zaradi enega ne bolj najbolj toplo pri duši.  

Vegansko usnje oziroma material izdelan iz rastlin namesto iz plastike oziroma česa drugega, zadnje leto vse pogosteje pristane na hrbtišču nekaterih kitajskih telefonov. Je toplejši na dotik, manj drseč in slabše dovzeten na prstne odtise kot steklo ali plastike. Le tega ne vem, kakšen bo po letu ali dveh uporabe. Kljub temu se mi zdi, da sta nova telefona celo »lepša« v modrem usnju kot v črnem ali zelenem steklu, saj to ni matirano in je tozadevno pravi magnet za prstne odtise. V mojem primeru ima stekleno površino Xiaomi 13T, medtem ko se na hrbtu »pro« modela bohoti »novi« material.

Praktično enaka

Pogled na razmeroma velik izbočen del z objektivi zadnjih kamer razkriva nesporne Xiaomijeve oblikovalske prijeme kakor tudi ne preveč zaobljeni robovi, ki dovoljujejo udoben oprijem. Ohišje v celoti iz stekla zna biti v primerih, ko so roke mokre od potu, nekoliko spolzko, česar ne morem reči za model s hrbtiščem iz veganskega usnja. Posledica velikega zaslona je še zmanjšana udobnost enoročne uporabe. Ni ju sicer nemogoče uporabljati na ta način, pri čemer je v pomoč hitro in v večini primerov dovolj natančno tipalo prstnega odtisa pod zaslonom. Izjema je branje mokrih prstov, kar povzroča težave vsem tipalom, ki delujejo na optičnem principu.

Spodaj Xiaomi 13T.

Poleg vizualne všečnosti in uporabe boljših materialov, ohišji odlikuje povečana odpornost proti vodi in prahu, kar postaja norma za telefoni srednjega in višjega srednjega razreda, kamor glede na ceno in zmogljivosti sodita Xiaomija 13T. To sicer ne pomeni, da se boš z njima potapljal in snemal morski živelj, prej, da se ti ni treba bati vsakega močnejšega naliva ali nesrečnega padca v vodo.

Spodaj Xiaomi 13T Pro.

Oba imate tudi enak zaslon. Poleg primerno velike razločljivosti je dovolj svetel za uporabo na prostem v vseh svetlobnih razmerah in nudi veliko hitrost osveževanja. Bolj kot med normalno uporabo pride do izraza med igranjem zahtevnejših iger. Podatek o številčnosti barv je zanimiv, a praktično od njega nimaš prav veliko. Težko oziroma nemogoče je na tako velikem zaslonu razločiti 68 milijard barv. Barve na zaslonu so sicer lepe in dokaj natančne, možnosti prilagajanja prikaza slike pa so v okvirih tistega, kar nudi operacijski sistem Android.

Različna procesorja vplivata na različne zmogljivosti

Poglavitna razlika med telefonoma je procesor, kar se neimenovane kaže v rahlo različnih zmogljivostih in avtonomiji baterije. Mediatekov procesor v Xiaomiju 13T je preko palce nekje na ravni starejšega, vendar še vedno dovolj zmogljivega Snapdragona 888, medtem ko je tisti v »pro« modelu vsaj na papirju bližji letošnjemu najboljšemu Qualcommovemu.

Med obremenitvijo se oba razmeroma močno grejeta. Po 30 minutah je ohišje že toliko segreto, da ga je težko držati. Upočasnjevanje hitrosti zaradi segrevanja je pri prvem manj izrazito, nežno padajoča premica se je ustavila na 85 odstotkih in nekoliko slabše v primeru močnejšega procesorja. Podobno nežno upočasnjevanje v prvi polovici testa se v drugi nekoliko poslabša, kar bi se poznalo v izkušnji uporabe zelo zahtevnih aplikacij in igranja mobilnih iger. Te bodo na obeh telefonih brez večjih težav delovale najmanj omenjen čas, če ne celo več. Pod pogojem, da te ne bo motilo vroče ohišje in dejstvo, da je večina igre optimizirano za Qualcommove procesorje, bolj natančno njihove grafične zmogljivosti in zato v okoljih z drugimi ne deluje enako. Razlike med procesorjema se pokažejo še, ko snemaš video, med normalno uporabo pa ne. Oba več kot zadostujeta za gladko (in hitro) delovanje okolja med praktično vsemi nalogami, ki jih opravljamo vsak dan.

Nekoliko bolj izrazita je razlika v avtonomiji. Po 30-minutnem testu »slabši« procesor v povprečju izprazni baterijo za slabih 15 odstotkov in močnejši za 18 odstotkov. Pomeni, da bi pri tolikšnih obremenitvah Xiaomi 13T deloval skoraj tri ure in pol ter 13T Pro malo pod tremi urami. Med resnično uporabo je poraba manjša. Oba telefona med zahtevno uporabo brez težav zdržita cel dan, med manj zahtevno pa zaradi velikosti baterije do dva dneva. Pri obeh je na voljo hitro polnjeno in čeprav je pri slabšem modelu za polovico manj močno, še vedno zadošča za polnjenje med jutranjim obredom namesto polnjenja preko noči.

Druge lastnosti so na ravni, ki jo pričakuješ od telefona s ceno med 500 in 1000 evri. Nekaj vseeno izstopa in to velja pohvaliti. Xiaomi je oba opremil za večino dovolj velikim pomnilnikom. Večini bo zadoščalo 256 GB, kot ga nudi Xiaomi 13T, medtem ko je 512 GB v 13T Pro čisto razkošje.

Zdaj bolj jasna zaveza o nadgradnjah

Operacijski sistem je v obeh primerih Android 13, pri čemer je dobra stvar, da je Xiaomi spet podal jasno obljubo o podpori. Zagotoviti nameravajo štiri nadgradnje sistema, se pravi do Androida 17 ter pet let zagotovljenih varnostnih popravkov. Ker telefone vse pogosteje kupujemo za daljše časovno obdobje, je tolikšen čas podpore hvalevreden.

Manj me je navdušilo uporabniško okolje. Dejal sem že, da ga je Xiaomi v zadnjih letih prečistil in nekoliko približal okusu zahodnih uporabnikov, a se nekaterih zadev še vedno držijo kot pijanci plota. Zaradi stalnega potrjevanja in sprejemanja pravil uporabe in ne vem več česa vsega, je postopek aktivacije naprave vse bolj nadležen ter za moj okus je občutno preveč že nameščenih aplikacij. Čeprav se jih večino zlahka znebiš, potrebuješ le nekaj časa, si želim bolj minimalističnega in manj natrpanega okolja.

Razliko razkrije video in nočne fotografije

Fotografska sklopa sta enaka, a to ne pomeni, da se enako dobro obneseta. Presodi tretji elementi, ki ima vpliv na kakovost fotografije. V tem primeru je to procesor. Na splošno bom rekel, da so fotografije na dovolj visoki ravni, zlasti v dnevnih razmerah, a so tudi razmere, ko se kamere ne obnesejo najbolje. Še posebej to velja za širokokotno.

Vse bolj velja rek, da se v dobrih svetlobnih razmerah skoraj vse kamere dobro obnesejo. Barve so enake, dinamika dobra ter ravno tako je dovolj podrobnosti. V tem se slabše obnese širokokotna. Ker 12-milijonsko tipalo zajame manj svetlobe in ker so pogosto njene dnevne fotografije nekaj kandel manj svetle. Toda kljub temu je kontinuiteta kamer razmeroma na visoki ravni.

Troedinost se nekoliko podre v slabših svetlobnih razmerah, v mraku in med telefonoma. Širokokotna kamera se pri obeh slabše obnese, ker preprosto nima svetlobne moči in razločljivosti, ki je skoraj nujna za dobre nočne fotografije. Glavna kamera se obnese za razred oziroma na Xiaomiju 13T Pro vsaj za dva razreda bolje. Zanimivo je primerjati nočni prizor posnet z obema telefona. Kameri sta enaki, a ne procesor, zato je prizor, fotografiran z Xiaomi 13T manj svetel, barve so manj pravilne in na njem je občutno preveč nejasnosti. Medtem ko je ta fotografija za silo uporabna, je drugo pravzaprav zelo dobra. Telefoto kamera z 2-kratno povečavo je spet nekoliko slabša. Fotografije so manj svetlo in spet je nekoliko več nejasnosti. Ponoči pa se tudi na fotografijah te kamere, podobno kot na fotografijah širokokotne skoraj niče ne vidi.

Vpliv procesorja še nekoliko bolj do izraza pride med snemanjem videa. Premikanje, bodisi kamere ali spreminjanje povečave je na prizoru, posnetem z Xiaomijem 13T manj gladko in bolj sunkovito. Razlike so ravno tako v slabših svetlobnih razmerah, saj je video posnet z Xiaomijem 13T Pro za debelino zobotrebca bolj svetel. Sicer se ne prvi ne drugi v res slabih razmerah ne more pohvaliti s kakovostjo v samodejnem načinu in med snemanjem iz roke.

HVALIMO:

• Zaveza štirih nadgradenj
• Odpornost proti vodi in prahu
• Dobra glavna in telefoto kamera v dnevnih razmerah
• Dobra avtonomija baterije
• Svetel zaslon

GRAJAMO:

• Med obremenitvijo ohišje hitro postane vroče
• Slabša širokokotna kamera
• Še vedno preveč nameščenih aplikacij
• Za moj okus in glede na zmogljivosti rahlo previsoke cene