Lanski Xiaomi 12 mi je bil zelo všeč, a na trgu večjega uspeha ni dosegel. Kar samo pove, kako nezdružljive so moje preference s splošnim okusom in trendi. Toda mali, zaobljeni telefon z ukrivljenim zaslonom je za eno leto obudil dediščino nekdanjih Samsungovih Galaxyjev S. In zdaj nekaj popolnoma drugega, bi rekli ustvarjalci montypythonovskega Letečega cirkusa. Xiaomi 13 je oglat, z ravnim zaslonom in spremenjen v marsikaterem vidiku.
Oblika je že prva temeljita sprememba. Verjetno bo marsikomu bolj robustno, debelejše ogrodje v iphonovskem slogu vzbujalo več zaupanja v vzdržljovost ob morebitnih padcih, zaslon pa je seveda bolje izkoriščen, ker ukrivljenost ne omejujejo njegove uporabnosti ob robovih. Vseeno pa žalujem, ker v dlan ne sede enako lepo. Hrbtišče je pri testnem primerku svetleče in kar konkretno privlači prstne odtise.
Zaslon OLED je sicer za odtenek večji, še vedno polne visoke ločljivosti in spremenljivim osveževanjem med 60 in 120 Hz. V primerjavi z lanskim ima bistveno bolj pravilno, manj umazano belo in je tudi konkretno svetlejši, zato ga lahko ocenim za izboljšanega.
Največji napredek je telefon definitivno doživel v procesorju Snapdragon 8 druge generacije ter z njim povezanimi vidiki. Zmogljivosti so bistveno izboljšane, predvsem pri daljših obremenitvah, saj lahko sistem pusti procesor pri skoraj polnem taktu tudi po več deset minut. Sam telefon se sicer počasi segreje, toda deluje konstantno hitro. Hkrati je tudi energijska učinkovitost konkretno boljša kot pri lanskem Snapdragonu 8 prve generacije, zaradi česar je imel Xiaomi 12 dokaj skromno trajanje baterije. V tem pogledu je trinajstica naredila konkreten korak naprej in zlahka zdrži cel dan torture. Polnjenje sicer enako hitro z največ 67 W (polnilnik je priložen), prav tako brezžično, ki gre vse do 50 W.
Veliko v Xiaomiju govorijo o fotografiji, saj so z novo serijo 13 razširili nabor izdelkov, ki so deležni znanja iz partnerstva z znanim fotografskim podjetjem Leica. Zaradi tega imajo fotografije kar precej drugačen izgled. So kar opazno temnejše in bolj kontrastne, a tudi z manj poudarjenimi barvami, še posebej v načinu Leica Authentic. Drugi je Leica Vibrant in uporabnik lahko v vsakem trenutku preklaplja med njim. Dejansko je avtentični način precej bližje temu, kar vidijo oči, kot smo bili navajeni pri prejšnjih telefonih tega proizvajalca. Lahko bi fotografije sicer označil tudi za nekoliko anemične in puste, a puristom bo to prav gotovo všeč. Ostali pa bodo izbrali živahni način, ki vse skupaj opazno posvetli, poveča učinek HDR in nekoliko poudari barve, vendar ne preveč, kar se mi zdi pohvalno. Tehnično gledano, glede podrobnosti, dinamike in ostalega sicer ne vidim velikega napredka v primerjavi z lani, seveda pa ima tokrat telefon tudi prav teleobjektiv z goriščnico 75 mm oz. 3,2-kratno povečano glede na glavnega. Slednji ima znova 50-milijonsko tipalo, vendar širšo goriščnico. Lahko bi bili detajli na fotografijah bolje razvidni, sicer pa je kakovost dokaj dobra, vendar ne izjemna ali izstopajoča. Enako opažam pri nočni fotografiji, kjer aparat zelo očitno poskuša ohraniti vtis, da so fotografije posnete v temi, ne da bi poskušal narediti dan, zagotovo znova vpliv Leice, a tudi tu nisem navdušen nad prikazanimi detajli. Podobno velja za teleobjektiv z 10-milijonskim tipalom, ki je bistveno bolj »mehak« v primerjavi s Samsungovim trikratnim teleobjektivom. Ultraširoki objektiv z 12-milijonskim tipalom je manjše razočaranje, saj je fotografije zdijo korak nazaj glede lani. Predvsem pa me moti neusklajenost vseh treh objektivov, ki niso niti najmanj barvno in nasploh usklajeni glede videza fotografij.
Pri videu, ki gre sicer do 8K (vendar tam samo s 24 sličicami na sekundo), bi bil s sliko in tudi umirjanjem zadovoljen, če ne bi, v popolnem nasprotju s fotografijami, do onemoglosti »navili« ostrenja robov, da vse skupaj izpade že malo umetno. Upam, da lahko to in še kaj pri fotografiji v prihajajočih posodobitvah programske opreme še nekoliko prilagodijo.
Dobrodošla novost letošnjega modela je podpora za eSIM, saj je lanski podpiral zgolj fizične kartice. Pri zvočnikih so bistveno povečali glasnost, vendar s tem zvok naredili nekoliko preoster in ne najbolj prijeten.
O Xiaomiju 13 imam mešane občutke. Nekateri vidiki so konkretno izboljšani, še posebej zmogljivosti in trajanje baterije, delno tudi zaslon, pozdravljam podporo za eSIM in pravi teleobjektiv. Fotografski prispevek Leice ni povsem nepomemben, toda sama kvaliteta ni bistveno napredovala ali celo nazadovala, video mi nikakor ni všeč, prav tako žalujem za zaobljenim zaslonom, ki ga model 13 Pro še ohranja, in za nesvetlečim hrbtiščem. Malce me skrbi tudi cena, saj za različico 8/256 GB zahtevajo 1049 evrov v prosti prodaji. Toda z določenimi akcijami in morda kakšno prilagoditvijo pri fotografiranju in snemanju videa to vseeno zna biti zelo zanimiv telefon.
HVALIMO:
- Odlične zmogljivosti, tudi pri daljših obremenitvah
- Precej daljše trajanje baterije kot pri predhodniku
- Svetlejši, bolje kalibriran zaslon
- Bolj trpežno ohišje
- Prispevek Leice z obdelavi fotografij
- Glasnejši zvočniki
- Podpora za eSIM
GRAJAMO:
- Z ukrivljenim zaslonom bi bil telefon lepši in prijetnejši za uporabo
- Pravega napredka v fotografiji ni veliko
- Oster zvok
- Optimistično postavljena cena
Brez komentarjev