Slaba štiri leta po izidu je Windows 11 prehitel predhodno izdajo in zavzel največji delež med operacijskimi sistemi za osebne računalnike. Lahko pa bi se to zgodilo že veliko prej, če Microsoft ne bi postavil nepotrebno omejujočih strojnih zahtev.
Po najnovejših podatkih podjetja StatCounter je Windows 11 junija dohitel Windows 10 in ga julija prehitel, tako da zdaj drži približno 52-odstotni delež med operacijskimi sistemi za osebne računalnike. Windows 10, ki se mu uradna podpora izteče jeseni, je padel pod 45 odstotkov.
Aktualna izdaja že več desetletij najbolj uporabljanega namiznega operacijskega sistema je zlagoma pridobivala delež, prvo leto slabih 10 odstotkov, nato se je l. 2023 povzpela za 28 odstotkov in lani na 36 odstotkov. Toda za 400 milijonov PC-jev, kolikor je to predstavljalo, je potrebovala dvakrat dlje kot Windows 10.
Glavni razlog za počasnejši prehod tako posameznikov kot podjetij so določene zahteve glede strojne opreme, predvsem pri procesorjih in podpori za varnostne standardne, zaradi katerih marsikdo obstoječega računalnika ni mogel (ali znal z določenimi »obvodi«) nadgraditi na W11. Sama zahtevnost OS-a sicer ni bistveno drugačna in mnogi PC-ji bi bili povsem dovolj zmogljivi za poganjanje enajstice, tako pa bodo s koncem podpore za W10 čez nekaj mesecev prišli blizu prezgodnjemu odpisu.
Na podoben način Microsoft komplicira tudi posodobitev z različice 23H2 na najnovejšo 24H2 pri Windows 11, saj se namestitveni proces preprosto prekine, če kaj z gonilniki za določene naprave ali čim drugim domnevno ni v redu. Uporabnik pa ne dobi nikakršne podrobne informacije, kaj naj bi bilo krivo za neuspešno posodobitev, razen nekakšne kode napake. Tovrstnega bolj papeškega načina od papeževega ne srečamo pri nobenem drugem operacijskem sistemu.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev