Wiko View 3: Francoz s čistokrvnimi kitajskimi koreninami

Wiko je »hčerka« kitajskega podjetja Tinno Mobile, ki v Franciji načrtovane ter na Kitajskem izdelane telefone prodaja na globalnih trgih. View 3 sodi med do 200 evrov vredne telefone, kjer je gneča različnih modelov in izdelovalcev največja. Vsak se po svoje trudi prepričati kupce ne samo s ceno, temveč tudi s kašno malenkostjo, ki je tekmeci nimajo. Naš telefon ima celo dve. Zanimivo sijoče hrbtišče ter baterija kapacitete 4000 mAh, ki tudi zaradi skromne zmogljivosti obeta polnjenje na dva dni ob normalni uporabi.

Vsak pravi moški si srčno želi super-športnika, a zaradi omejenih sredstev kupi Golfa. Nič ni narobe z njim, še vedno gre za v vseh pogledih solidno in udobno vozilo, ampak manjka mu obetana zverinska moč. Nič ne de, da je nikoli ne potrebuje oziroma je nikjer ne more sprostiti. Podobno je s telefonom za okoli 200 evrov, nekaj gor, nekaj dol, ni pomembno. Procesorju sicer veliko manjka, da bi lahko brez napora prežvečil in izpljunil vse, čemur je lahko izpostavljen, a ni pomembno, saj mu tega (skoraj) nikdar ni treba. Fotografije so eno stopnico pod solidnimi, a še vedno dobre za objavo na družbenih omrežjih in pošiljanje prek Vibra. Nima tudi teh ali onih dodatkov, ki pa jih tako ali tako večina ljudi ne potrebuje. Po drugi strani pa nima nobenih težav z običajnimi zadevami. Komunikacijo, brskanjem po internetu, predvajanjem videa z Youtuba in poganjanjem srednje zahtevnih mobilnih iger. Test bi lahko mirno končal z opazko, da je View 3 povprečen telefon v svojem razredu, ne pregrd, pa tudi ne prelep, dokaj robustno izdelan, s katerim boste zadovoljni, če si ne delate utvar, da bi bili srečnejši s »zverino«, ter razumete, da ni ravno pametno postrgati zadnjih prihrankov ali si vsak mesec nekaj odtegniti od ust, da bi se lahko hvalili z najboljšim izmed najboljših.

Ohišje telefona je v celoti iz plastike, vendar je ta lepo zakrita, da na prvi pogled in tudi na otip ni takšnega občutka. Da okvir ni kovinski izda zgolj to, da je topel na otip, površinska obdelava hrbtišča pa mu daje steklen videz. Posledično je ogromen magnet za prstne odtise, ki jih je tudi težko odstraniti. Telefon je bil črn. No, ne ravno. Bil je tudi moder, saj hrbtišče odseva različne odtenke od modre do črne, odvisno od kota, pod katerim ga pogledate in svetlobe, ki se od njega odbija. Še en telefon v prelivajoči se barvi ohišja, ki so zadnje čase zelo popularni, a neobičajni za napravo v spodnjem srednjem razredu. Zanimalo me je, kako je narejeno in z urarsko lečo se je skrivnost razkrila. Po celotni površini hrbta se izmenjujejo tanke modre in črne črte, ki potekajo diagonalno glede na pravokotno obliko telefona.

Sodobna oblika in zakrita plastika

Kljub relativni cenenosti je telefon korektno izdelan in ne pušča občutka, ki sem ga označeval kot »plastik fantastik«. V roki nič ne škriplje ali upogiba, pa tudi občutek robustnosti izdelave je na dokaj visoki ravni. Podobno dobro so izvedene tudi podrobnosti. Hrbtišče in zaslonska plošča se ne spajata brezšivno z okvirjem, so pa stiki močni, povsod enaki in brez špranj. Prav tako so lepo oblikovane odprtine, tudi nad gornjim in spodnjim zvočnikom, s čim imajo »težave« celo nekateri dražji modeli mnogo bolj znanih znamk. Največkrat pri odprtini zgornjega zvočnika, če so robovi okoli zaslona tanki. Videli smo namreč že, da je bila tam preprosto špranja, v kateri se nabira prah, jih ni mogoče več odstraniti. Tanek rob ima tudi View 3, vendar je nad omenjenim zvočnikom več zelo majhnih luknjic, premajhnih, da da skoznje prešli delci praha.

View 3 ima sodobno razmerje med širino in dolžino, zato je ergonomija uporabe z eno roke dobra, bi pa lahko bil za malenkost ožji. Tipalo prstnega odtisa na hrbtišču in gumba ob strani so na primernih mestih, da jih s prsti dlani brez preprijemanja doseže večina odraslih, hkrati pa palec doseže vse točke zaslona. Omenjeni tipki sta dovolj veliki in izbočeni iz okvirja, morda sta le malo premehki, pritisk pa tudi ne povzroči sicer zelo uporabnega »klik« zvoka. Ohišje telefona ni niti pretanko niti predebelo, hkrati pa je tudi ravno prav zaobljeno, da je telefon preprosto prijeti, kakor koli je odložen.

Zaslon in procesor Ahilovi peti

Razen »brade« (spodnjega) roba so robovi okoli zaslona tanki in lepo zaobljeni. Podobo kot pr iPhonu XR, ampak le na videz, kajti gre za neprimerljiva telefona. Razločljivost HD je glede na velikost 6,26 palcev (skoraj 16 cm) komaj še dovoljšnja, da je slika dovolj ostra. Vidni kot ni slab, tega pa ne moremo trditi za svetilnost zaslona. Pod neposredno sončno svetlobo je zaslon slabo berljiv, odsevi pa zelo motijo. Za moj okus pa so barve dobro nastavljene, videti so naravne, opaziti pa tudi ni pretiravanja z nasičenostjo. Veliko ne moremo spreminjati, kajti na voljo imamo zgolj spreminjanje barvne temperature slike na zaslonu. Večina bo zelo verjetno zadovoljna z originalnimi nastavitvami.

Procesor MediaTek Helio P22 podprt s 3 GB pomnilnika zadošča za dobršen del nalog, tu pa se konča. Sintetični testi zmogljivosti telefona sicer ne povedo vsega o moči naprave, lahko pa pokažejo razlike med njimi. Pri tem se View 3 uvršča v spodnji del lestvice, podobno kot pred kratkim preizkušen telefon Xperia L3. Nič posebnega in kot omenjeni, tudi View 3 ni primeren za uživanje v vizualni izkušnji grafično zahtevnih iger. Podobno pa velja tudi za zvok enega samega zvočnika. V povprečju naprav tega razreda. Še dobro, da ima priključek za slušalke.

Poleg shrambe velikosti 64 GB ima telefon tudi režo za kartice do velikosti 256 GB. Ni pretirano veliko, pa tudi ne premalo. Večini bo zadoščala vgrajena shramba, če pa ne, bodo fotografije in morda še katere druge datoteke prostor našle na karticah. Dovolj velika pa je tudi baterija. Morda se 4000 mAh ne sliši rekordno veliko, vendarle ne smemo pozabiti na manj zmogljiv procesor, pa tudi zaslon, ki pripomoreta k manjši porabi. Dva dneva normalne uporabe bo zato dosegljivih brez večjih težav.

Wiko View 3 je sodoben tudi, ko gre za operacijski sistem. Android 9 z zelo malo predelanim uporabniškim vmesnikom. Poleg varnosti (in večje energetske učinkovitosti) to pomeni tudi dostopnost novih funkcij. Upravljanje s potezami in predal z aplikacijami na enem »neskončnem« zaslonu nista edini, sta pa največkrat omenjeni. Je pa v vseh pogledih bolje, da ima telefon ta trenutek najnovejši sistem, kot katero od starejših različic, saj kaže na željo izdelovalca, da svojim uporabnikom posreduje najboljše, kar zna Google ta hip ponuditi.

Korektne fotografije v dobi, malo manj v šibki svetlobi

Prednja kamera ima tipalo ločljivosti 8 milijonov slikovnih pik, vgradili pa so jo v zaslonsko zarezo oblike kapljice vode. V dobri svetlobi so njene fotografije korektne, v šibki pa hitro postanejo zamazane in izgubijo podrobnosti. Dodan je učinek zameglitve ozadja, vključimo pa lahko tudi funkcijo polepšanja obraza, ki zgladi kože. Bolj kot ne standardne možnosti poceni telefonov.

Pestrejše pa so tri zadnje kamere. Tretja s tipalom ločljivosti 2 milijona pik poskrbi za zajem globine, podatke pa nato procesor uporabi za zameglitev ozadja. Sicer uporaben učinek, ki doda nekaj čarobnosti predvsem portretni fotografiji, pa tudi bližinskim posnetkom (makro).

Glavna kamera ima Sonyjevo tipalo ločljivosti 12 milijonov (IMX486, 1,25 µm) ima običajni vidni kot, širokogledna ločljivosti 13 milijonov pik pa 120 stopinjskega. Sistem treh kamer je dokaj vsestranski in omogoča fotografiranje v različnih pogojih, manjka morda le še kamera z nekaj optične povečave. Delovanje fotoaparatov je, kot piše poleg objektivov, podprto z umetno inteligenco, ki najverjetneje prepozna motiv in prilagodi nastavitve, v kolikšni meri in koliko motivov prepozna, pa nisem zasledil. So pa opazne razlike med fotografijami obeh kamer. Medtem ko so fotografije glavne bližje dejanskim barvam, so slike širokogledne bolj osvetljene, barvni toni pa svetlejši.

Kar se sicer lepo vidi na primerih. Pretirano poudarjene barve, zeleni toni so najbolj očitni, lahko opazimo tudi na bližinskih fotografijah. Tako kot za prednjega, pa tudi za zadnji fotoaparat velja, da so fotografije v šibki svetlobi ali ponoči slabše. Glavna kamera sicer zaradi svetlobno bolj občutljivega tipala naredi za odtenek boljše, kot širokogledna, vendar se hitro pojavi digitalni šum, ki povzroči nejasnost fotografij in izgubo podrobnosti.

Z video posnetki je podobno. Podnevi solidni, čeprav je največja možna razločljivost 1080p, ponoči tako, tako. Objektiv glavne kamere je stabiliziran, druge ne in med snemanjem kamer ne moremo zamenjevati. Tista, ki je začela snemati video, ga tudi konča, je pa vsaj možno tudi med snemanjem tudi fotografirati.

Zaključek: Gre še za en zanimiv poceni telefon, ki bo verjetno znal najti uporabnike. V ugodnejši ponudbi operaterjev ali kot enkratni nakup v spletnih trgovinah, še posebej, ko in če bodo zanj ponudili še za odtenek boljšo ceno. Prav tako pa je lahko kot prvi telefon zanimiv tudi za otroke, kajti je dovolj sodoben in zmogljiv, da bo zagotovil njihove potrebe po komunikaciji in zabavi.

HVALIMO

• Vsestranskost sistema treh zadnjih kamer.
• Lepe in naravne barve zaslona.
• Obdelava hrbtišča, ki na zanimiv način odseva svetlobo in kakovostna izdelava ohišja.
• Dolga avtonomija baterije.

GRAJAMO

• Ni vmesnika NFC (osiromašene možnosti mobilnega plačevanja).
• Premalo svetel zaslon za uporabo zunaj.
• Zaslon ni polne HD-razločljivosti.
• Mikro-USB priključek.