Wiko View 2 Plus: V redu srednja pot

Nič presenetljivega ni, da ima posamezen proizvajalec v svoji paleti kopico telefonov. Bolj nenavadno pa je, če s kar štirimi modeli pokriva vsega dobrih sto evrov cenovnega razpona, kakršna je trenutna situacija pri francoskem Wiku in njegovi liniji View 2.  Toda vodilni pojasnjujejo, da so tako bolj prilagodljivi za različne želje in akcije trgovcev in operaterjev. Pred časom smo tako preizkusili osnovni model in najdražjo različico Pro, zdaj pa je prišel na vrsto še vmesni Plus.

Novinec je nekakšna mešanica obeh vendar z modernejšim dizajnom. Prejšnjo čudaško okroglo in kar veliko zarezo v zaslonu je zamenjala bolj standardna skoraj pravokotna, tudi robov je manj in zadaj se fon ponaša z zdaj moderno prelivajočo se modro-vijolično barvo. Ne izžareva ravno kakšne premijske kvalitete, je neizpodbitno plastičen, a vseeno deluje dobro in prijetno. Tudi kakšen padec bi verjetno preživel. Seveda pa kakšne vodotesnosti za približno 250 evrov ne moremo pričakovati.

Če je Wiko s prvimi modeli View kot eden prvih proizvajalcev skočil na vlak razpotegnjenih zaslonov, je zdaj to povsem običajna zadeva. View 2 Plus ima diagonalo malo pod šestimi palci in razmerje kar 19:9, ločljivost pa je HD+, torej v osnovi 720p. Kar pa sploh ne moti in tudi kvaliteta zaslona je dobra. Vsekakor je to ena svetlih točk tega telefona, tudi dobesedno, kar s svetilnostjo ni težav. Le prikaz okrog zareze in ob zgornjih zaobljenih robovih zaslona bi bil lahko lepše prilagojen. Žal zvočnik, ki je staromodno na zadnji strani in res ni nič posebnega, ne sledi solidnim večpredstavnostnim nastavkom.

Glede na cenovno postavko so zelo solidne biometrične možnosti odklepanja. Čitalnik prstnih odtisov na zadnji strani deluje brez težav, odklepanje z obrazom pa je tudi hitro in zanesljivo, nisem pa prepričan, da je najbolj varno, saj uporablja samo sprednji fotoaparat. Sam bi raje ostal kar pri prstih. Pohvalim lahko operacijski sistem, ki je zelo blizu čistemu Androidu in je skoraj najnovejše različice (8.1) ter z dokaj aktualnim varnostnim popravkom. Malo preobleke zagotovo pomaga tudi pri kar tekočem delovanju. Procesor Snapdragon 450 ni najzmogljivejši, a vseeno kar ustrezna izbira za ta cenovni razred, srečali smo tudi že konkurente s čim slabšim. Ne rečem, da se vse odpira in spreminja hipno, je pa dovolj hitro za nemoteno uporabo. In dovolj energijsko nepotratno, da telefona ob precej veliki bateriji nikakor ne bo treba polniti vsak dan. Čeravno to niti ni napačna taktika za dolgoživost baterije. Škoda pa je, da Wiko še naprej vztraja pri preživetem priključku microUSB in ga vrh vsega še postavi na rob telefona namesto na sredino ter obrne na glavo. Leta 2019 bomo ignorirali vse telefone, ki ne bodo premogli USB-C. In NFC, ki ga ta Francoz na srečo ima.

V Wiku veliko poudarka dajejo fotoaparatu, ki ima tokrat še tretjo različno kombinacijo dveh objektivov. Pod njima se namreč skrivata (verjetno identični) 12-milijonski tipali, čeprav ne vem dobro čemu, saj fotograf nima na voljo različnih goriščnic. Kakor koli, fotografije so podnevi čisto spodobne. Marsikdaj se pri telefonih tega razreda dobi manj detajlov in precej sprane barve, pri tem modelu ne. Jasno pa je, da dražji pričarajo boljšo dinamiko in da so precej boljši v slabši svetlobi, kjer View 2 Plus vendarle kar precej hitro omaga. Video se ustavi pri polni visoki ločljivosti in je povprečen, vendar nikakor ni osrednja marketinška točka tega izdelka.

Wikov zgornji srednji razred (nad njim je samo še View 2 Pro) se zdi kar dobra vrednost, je pa vseeno v težkem položaju. Z ene strani nanj pritiskajo boljši telefoni v operaterskih paketih, z druge poceni »kitajci« s pogosto še boljšimi specifikacijami. Če ima proizvajalec res še kaj manevrskega prostora in lahko View 2 Plus v kakšni akciji ponudi bliže dvestotim evrom, bo lahko to atraktivna ponudba za cenovno občutljive uporabnike, ki pri svojem operaterju ne morejo ali nočejo biti vezani zaradi »subvencioniranega« telefona.