Vztrajen kitajski marš proti “SVETOVNI PREVLADI”
Marjan Kodelja 14. januarja 2019 ob 06:33

Kdor je menil, da se bodo potomci starodavne kitajske civilizacije sprijaznili z vlogo cenenega izdelovalca, so se pošteno ušteli. Megatovarne in poceni delovna sila so le postaje na poti do svetovne prevlade, kar ima zlovešč prizvok za nas, z njihovega stališča pa gre le za povrnitev vloge, ki jim pripada. Za nevihtne oblake, ki se zgrinjajo nad podjetji, ki so prerasla okvir, katerega je postavil Zahod in gospodarsko vojno, ki se jo gre Trump, lahko del vzrokov najdemo tudi v kitajski ambiciji “narejeno na Kitajskem 2025” (Made in China 2025). Cilji in deset področij “dominacije” so namreč zaskrbele zahodne korporacije. Te, ki so na veliko izkoriščale cenene kitajske delavce ter dostop do ogromnega trga, zdaj pa se bodo le s težavo obranile “navalu” kitajskih rivalov, ki jih kajpada brezpogojno podpira država.

Neodvisnost ter vodilna svetovna vloga

S strategijo želi Kitajska izničiti prepad na področju visoke tehnologije med njo in Združenimi državami ter drugimi tehnološko razvitimi državami. V ta namen že leta gradi svojo Silicijevo dolino tam, kjer je pred štiridesetimi leti Deng Šjaoping napovedal začetek gospodarskega odpiranja Kitajske v svet. Ribiška vasica z dobrim dva tisoč prebivalcev Šenzen je od tedaj že davno zrasla v mega-mesto z 18 milijoni ljudi. V zalivskem območju okoli delte Biserne reke, kjer nastaja “kitajska razvojna dolina”, pa najdemo poleg drugih mest tudi Hongkong in Macao.

Področij, kjer namerava dominirati na lastnem trgu, je deset. Lastni procesorji za mobilne naprave in računalništvo v oblaku, izdelava industrijskih robotov, letalstvo in vesoljska industrija, ladjarstvo, železniški transport, oprema za pridobivanje obnovljivih virov energije, visokotehnološko kmetijstvo, visokotehnološki materiali, zdravila in medicinske naprave ter električna vozila. Četudi gre pri strategiji za nekaj podobnega kot “kupujte slovensko”, pa je jasno, da bo Kitajska z izdelki prodirala tudi na tuje trge. Gotovo ne počasi, temveč hitro in z izkoriščenjem vseh virov, ki bodo na voljo. To pa pomeni tudi “kupovanje” tržnega deleža, kot je to storil Huawei na evropskem trgu pametnih telefonov. Kitajci delajo, kot mislijo, da je prav, in tako, da imajo sami od tega največ koristi. Vse drugo je postransko in ravno zato, ker ne skrivajo kaj dosti svojih ciljev, je vse skupaj dobilo negativno konotacijo. Kitajci nas bodo pokupili in tako naprej. No, ja, verjetno nas bodo res, ampak le, če bomo to sami zaradi neumnosti ali lenobe dopustili.

Ker jim ni šlo, so se obrnili na “elektriko”

Ko je kulturna revolucija med letoma 1960 in 1970 skoraj uničila kitajsko gospodarstvo, so se odprli, v želji dobiti tuja znanja, da bi jih domača podjetja lahko uporabila. V osemdesetih so lahko tujci na Kitajskem izdelovali in prodajali vozila, a le, če so podjetje odprli z lokalnim partnerjem. Kompanija je trajala, dokler se “lokalec” ni dovolj naučil ter začel delati sam. Trg so preplavili domači avtomobili, zelo podobni tujim izvirnikom, a slabo narejeni. Tuja podjetja so imela namreč preveliko prednost, da bi jih lahko Kitajci ujeli, zato so se preusmerili na vozila, ki mehansko niso zapletena kot vozila z motorjem na notranje izgorevanja. Motor električnega avtomobila (Bolt) ima le 27 premikajočih delov, motor na primer Golfa pa 149, Kitajska pa je v zadnjih desetletjih obvladala nabavno verigo za izdelavo električnih komponent, da ne omenjamo njenega velikega vpliva na industrijo baterij in materialov zanje. Poleg tega država spodbuja nakup električnih vozil. V onesnaženih mestih je težko dobiti registrske tablice ali pa je treba zanje plačati tudi več kot deset tisoč dolarjev. Tablice za električni avtomobil dobi kupec zastonj in takoj. Od leta 2013 je bilo ustanovljenih 500 podjetij, ki izdelujejo električna vozila ali dele zanje, tudi zaradi velikodušnih državnih subvencij, med deset največjih izdelovalcev na svetu, pa je kar pet Kitajskih. Ta so usmerjana na lasten trg, a prej ali slej ga bodo prerasla in se podala v svet z “inercijo”, ki ji bo tradicionalna avtomobilistična industrija le stežka sledila.

Podobno pa se bo zgodilo povsod tam, kjer želi Kitajska priti v sam tehnološki vrh. Kaj pa to pomeni za preostali svet, bomo videli.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja