Vse v povezavi s prevozom bi se moralo dati plačevati z brezstično bančno kartico
Matjaž Ropret 4. oktobra 2022 ob 06:11

Morda se bomo končno začeli pomikati v prihodnost z bistveno manjšim številom kartic za plačevanje javnega prevoza, parkiranja, polnjenja avtomobilov in še česa. V resnici bi za vse to morala zadoščati ena sam debetna ali kreditna kartica, v nekaterih primerih pa je lahko storitev celo samodejna.

Ljubljanski mestni svet je potrdil uvedbo plačevanja z debetnimi in kreditnimi karticami na mestnih avtobusih. Poleg tega je v prestolnici po enem v Mariboru in enem v Kopru začelo delovati tudi prvo parkirišče s kamerami ponudnika Easy Park. Zadevi na prvi pogled morda nista povezani, a sta obe del poenostavljanja plačevanja za prometne storitve, tako za meščane kot še bolj za obiskovalce in turiste.

Sistem ljubljanske mestne kartice je zastarel in marsikomu že leta pošteno dviguje krvni tlak. Še posebej, ker je Urbana na telefonu malodane neuporabna, polnjenje fizične kartice pa je tudi daleč od priročnega. Plačevanje parkirnine je poenostavila in izboljšala storitev EasyPark, pri kateri je mogoče med drugim podaljšati čas parkiranja (če nismo že na limitu določene cone) ali ga predčasno zaključiti, res pa ga je tudi še dodatno podražila. Po novem bo najmanj vožnjo z mestnim avtobusom mogoče poravnati s katero koli brezstično plačilno kartico (seveda tudi tisto, ki je digitalizirana na telefonu ali v uri), napovedujejo da že v začetku prihodnjega leta, čeprav sem glede na pretekle izkušnje s podobnimi napovedmi skeptičen (sploh, ker smo že oktobra, opreme pa menda še nimajo kupljene in pripravljene). Vsekakor pa lahko rečem končno, kajti v nekaterih mestih to poznajo že več let in stvar funkcionira zelo dobro. Vsaj dokler nimamo zraven še koga brez lastne kartice (npr. otroka), kajti v tem primeru jih je običajno treba imeti več.

Pomembno pri tem sistemu je, da kartica na terminalu služi zgolj kot nekakšna identifikacija, plačilo se izvede kasneje v zalednem sistemu. Terminal, vsaj po mojem vedenju, torej ni plačilni (POS), kakršne poznamo v trgovinah, zato je pretok potnikov lahko bistveno hitrejši. Na posamezno kartico oz. njeno številko, ali še bolj natančno  digitalni žeton (angl. token), ki se ustvari zanjo, da se po sistemu ne prenaša dejanska številka, je mogoče vsaj v teoriji vezati status uporabnika. Tako potem sistem, prede obračuna višino plačila ve, ali je nekdo dijak, študent, upokojenec oz. spada v še kakšno skupino z znižano tarifo oz. mesečno vozovnico.

Najmanj debetno kartico ima praktično vsak, domačin ali tujec, skorajda zagotovo tudi podpira brezstično plačilo, zato je za prevoz z mestnim avtobusom, ki ima v osnovi enotno tarifo vožnje, to daleč najbolj smiselna plačilna metoda. Pri parkiranju je nekoliko drugače, pa tudi tam bi morala biti debetna ali kreditna kartica povsod vsaj ena od možnosti plačila. Enako pri polnjenju električnih vozil, kjer pravzaprav tudi rabimo zgolj identifikacijo na začetku, potem pa sistem vse skupaj zaključi in poračuna, ko avto odklopimo, in je jasno, koliko energije smo pretočili (in v kolikšnem času, če je tudi to postavka na računu). Na evropski ravni so pobude, naj imajo ponudniki polnjenja obveznost, da omogočajo plačilo z brezstično plačilno kartico, na vidiku je menda tudi direktiva ali uredba na ravni Evropske unije. Dokler ta ne uredi tega področja, pa moramo, še posebej v tujini, še naprej imeti pri sebi šop kartic, ali na telefonu nameščenih od pet do deset različnih aplikacij, vsako s povezano plačilno metodo.

Jasno je, da so za tovrstno plačevanje v javnem prometu potrebni novi terminali. Tehnologija se je razvila v zadnjih desetih letih, starejši terminali ljubljanskega potniškega prometa je seveda še ne podpirajo. Ne vem, kakšna je višina investicije, skupaj še z vso zaledno »pametjo« in povezavo do bank, nikakor pa denar ne bi smel biti prepreka, kajti gre za priročnost in omogočanje kar najboljše uporabniške izkušnje. Še korak naprej bi bilo prepoznavanje potnikov na osnovi kakšne od njihovih lastnosti, vendar mislim, da v to smer ne želimo iti.

Za parkiranje na parkiriščih z zapornicami pa je prepoznavanje registrskih številk s kamerami povsem ustrezna in smiselna rešitev. Tako so za platformo EasyPark uvedli na parkirišču ob Ekonomski fakulteti. Uporabnik mora zgolj v aplikaciji za posamezne avtomobile (lahko vse, ki jih ima vpisane, ali pa samo izbrane(ga)) potrditi, da zanje želi omogočiti parkiranje s kamero, in na katero plačilno sredstvo naj to gre. Potem se samo pripelje in odpelje, storiti mu ni treba nič drugega, plačilo pa se glede na prebiti čas na parkirišču izvede samodejno.

Tehnologija in plačilne metode so že dovolj napredovale, da ni več nikakršnega razloga za forsiranje namenskih kartic in zanemarjanje tistega, kar vsak že ima v žepu (ali na zapestju). Tista ena kartica ali naprava bi morala biti dovolj in počasi se taka prihodnost vendarle nakazuje.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Matjaž, samo v vednost. Za plačevanje polnjenja električnih vozil se bo kmalu konkretno spremenilo. Zelo blizu sprejetja je evropska direktiva o alternativnih gorivih (AFID, alternative fuel infrastructure directive), pri nas pa je ravno zdaj v javni obravnavi Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=14676).
    V obeh je izrecno zapisano, da bodo morale polnilnice omogočati plačilo z običajnimi kreditnimi/debit karticami, pa še marsikaj drugega se bo uredilo. No, ko bodo upoštevali naše pripombe glede določenih podrobnosti 🙂
    LPB

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.