Vse bi se moralo dati plačati s kartico, telefonom ali uro
Matjaž Ropret 1. decembra 2023 ob 08:25

Plačevanje z bančnimi karticami, tudi v digitalizirani obliki, na ljubljanskih mestnih avtobusih (»trolah«) deluje. V preverbo tega sem investiral 3,90 evrov. Najprej sem na predstavitvi poskusil tako s telefonom kot uro, in obakrat je »prijelo«, nakar sem dan kasneje, torej včeraj, še na dejanski liniji, ne zgolj na mirujočem avtobusu, plačal vožnjo z uro, s katero večinoma plačujem vse v trgovinah, lokalih, na avtomatih in drugod. Izgovorov ni več, če je lahko ta možnost na voljo v premikajočem se potniškem prometu, je lahko povsod.

V mislih imam seveda parkomate, polnilnice električnih vozil in še kakšno stoječo, povsem fiksno »mitnico«, okrog katere je treba motoviliti z namensko kartico ali aplikacijo na telefonu, vanjo potiskati bankovce ali celo (ekskluzivno) metati kovance. Menda nekatere od teh nimajo nikakršne napeljave in tako niso povezane v nek zaledni sistem. Je že kdo slišal za mobilna omrežja? Kmalu bomo leta 2024. Zgolj en nasvet ponudnikom – ne kupujte kje kakih starih modulov s podporo za omrežja tretje generacije (3G), kajti ta so preteklost, bosta pa tehnologiji LTE in 5G še dolgo prisotni, zato je ta hip vseeno, za katero se odločite.

Pogosto poslušamo o dragih terminalih POS, ki da ne opravičijo investicije. Nimam natančnih podatkov, koliko dejansko stanejo njihov najem (kolikor vem, se jih običajno ne kupuje), toda tisti ponudniki in teh je zdaj že res večina, ki so jih vpeljali v svoje poslovanje, imajo redko zaradi njih izgubo. Kvečjemu tisti, ki jih nimajo, odbijejo kakšnega potencialnega plačnika blaga ali storitev. Parkirišča in mestne ulice so zagotovo lokacije, kjer je obrata veliko, in se naložba v terminale mora izplačati. Morda se pri polnilnicah še ne, vendar se z leti prav tako bo. Ali pa bomo vsaj na avtocestnih, za nove z močjo nad 50 kW tako ali tako že obstaja zakonska obveza nudenja plačila z bančno kartico, sčasoma prešli na enak način plačevanja, kot ga poznamo pri bencinu. Priklopili bomo, šli na kavo ali odigrali kakšno igro, in na koncu plačali na blagajni. Prej ali slej bo manj točenja bencina in bodo ročke zanj lahko začele nadomeščati priključki CCS.

Kolikor poznam tovrstne sisteme iz tujine, bi zlahka uredili, da isti »žeton« (token) velja dlje časa in za prestopanje. Kartico namreč v zaledju »tokenizirajo«, da ne gre na strežnike njene zaresne številke. Toda v Ljubljanskem potniškem prometu to funkcionalnost želijo nuditi zgolj z Urbano. Morda bi lahko sprejeli kompromis in pri plačilni kartici omogočili eno uro ali 45 minut namesto 90 minut, kolikor ponuja eno plačilo z njihovo namensko kartico.  

Nekje sem prebral komentar uporabnika, da bo plačevanje s karticami Mastercard in Visa upočasnilo vstopanje na avtobus. Najmanj 99-odstotno sem prepričan, da v praksi ne bo nikakršne hitrostne razlike v primerjavi s karticami Urbana ali, še posebej, komunikaciji med telefonom in validatorjem po bluetoothu. Pri meni je šlo z uro enako hipno kot s fizično Urbano, ki sem jo uporabljal vse doslej. Na aplikacijo namreč nisem prešel, ker uporabniškega računa (še vedno) ni mogoče enostavno prenašati z ene naprave na drugo, in ker bi s prenosom kartice v aplikacijo fizična postala le še nekaj gramov plastike. Seveda pa je fino, če imate kartico, telefon ali uro vnaprej pripravljeno. Še posebej ne prislanjajte celotne denarnice, ker je v njej skoraj zagotovo več kartic in validator oz. terminal ne bo prepoznal nobene.

Sam fizične kartice v zadnjih petih ali šestih letih nisem uporabil več kot petkrat ali morda desetkrat (pa še to pretežno na redkih obiskih bankomatov, ki nimajo brezstične možnosti), toda z uro in tudi telefonom plačujem povsod, kjer se da. Zato sem vesel možnosti na ljubljanskih avtobusih in upam še, da bom kmalu lahko namesto z Urbano zapeljal v parkirno hišo s plačilno kartico, in se z njo nato še odpeljal. Naj mi »rezervirajo« deset ali dvajset evrov, kot mi na polnilnici, in na koncu naredijo poravnavo. Podobno pričakujem tudi v drugih slovenskih krajih, predvsem turističnih. Ponekod se sicer zdaj lahko zanašam na aplikacijo EasyPark ali kakšno drugo, toda vsi je nimajo, sploh tujci, bančna kartica pa je univerzalna, vsakdo jo ima v žepu. Zato bi jo tudi morali povsod sprejemati.

O tem, da gotovina ne gre nikamor, če je mogoče kdo moj prispevek razumel v tej luči njenega »ukinjanja« (česar nikakor ne pridigam), pa bo v kratkem govoril Marjanov članek.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja