Grožnje prežijo neprestano in z vseh koncev, ena od možnih zaščit za računalnike, pametne telefone in tudi poslovna omrežja pa je storitev Varen splet Telekoma Slovenije, ki obljublja večplastno varovanje.
Število kibernetskih napadov po svetu in Sloveniji narašča. Mnogi so že prejeli elektronsko pošto, ki izgleda, kot bi jo poslala pošta ali njihova banka, v sporočilu pa je bilo zahtevano, da vnesejo svoje osebne podatke, številko bančnega računa ali kartice. Je vaš domači računalnik nenadoma postal počasnejši, telefon pa izgubil vse shranjene fotografije? Primerov je ogromno. Dovolj je internetna povezava, da heker »potrka na vaša digitalna vrata.« Za njimi niso zgolj računalniki, telefoni, tablice in televizorji, temveč lahko še naprave pametnega doma in tudi sodoben, povezan avtomobil. Katera koli od teh naprav je lahko v vsakem trenutku tarča hekerja.
Koliko podatkov in fotografij hranite v digitalnih napravah in oblačnih storitvah? Koliko v vaši elektronski pošti in še marsikje? Dodajmo temu še video posnetke, gesla, podatke plačilnih kartic in še veliko več. Danes skoraj vse dokumente, dopise, elektronsko pošto in multimedijske vsebine hranimo digitalno. Obilica možnosti za potencialne nevšečnosti. Zato lahko veliko za zaščito storimo sami z uporabo varnostnih rešitev.
Kako storitev Varen splet deluje in pred čim ščiti?
Storitev Varen splet Telekoma Slovenije lahko uporabljajo vsi – tako zasebni uporabniki kot podjetja. Storitev je povezana z enotno številko naprave (SIM-kartice ali modema). Za zaščito posamezne naprave morate storitev aktivirati na vsaki napravi (telefonu ali modemu) posebej. Če naknadno z zaščiteno napravo povežete še druge, na primer prek domačega omrežja Wi-Fi, so zaščitene tudi te. To pomeni, da Varen splet zaščiti vaš računalnik, mobilne naprave, pa tudi tiste povezane naprave, ki jih sicer ni mogoče zaščititi, kot so denimo pametni televizorji, povezani hladilniki, kamere, tipala, …
Ko s telefonom brskate po spletu, Varen splet zlonamerne spletne strani in vas nanje opozori ter dostop do njih ustavi. Storitev varuje tudi vse naprave, ki so povezane na domače omrežje preko wi-fi povezave ali kabla.
Z vklopom storitve Telekomov naročnik dobi protivirusno zaščito pred zlonamerno kodo (malware), ribarjenjem (phishing), škodljivimi stranmi (blacklist), neželeno pošto (spam), nevarnimi stranmi (compromised), nadzorom C&C (Command and Control) in rudarjenjem kriptovalut (coinminer). Sam lahko nastavlja tudi različne dodatne zaščite in upravlja internetni promet na svojem priključku. Tako je možno omejiti prikaz vsebin za odrasle, nasilnih vsebin, zabavnih vsebin in prikazovanje oglasov. Uporabnik lahko tudi blokira dostop do določenih spletnih strani, ki jih sam vnese v sistem.
V omenjenem operaterju trdijo, da storitev ta čas varuje pred več kot 12 milijoni škodljivih spletnih mest.
Kako vklopite in kakšna je cena varnosti?
Naročniki Telekoma Slovenije lahko svoje naprave varnostno zaščitijo tako, da pošljejo SMS-sporočilo s ključno besedo VAREN SPLET na 1918, storitev pa lahko vklopijo tudi v Mojem Telekomu, na prodajnih mestih Telekoma Slovenije ali s klicem na 080 8000. V kolikor storitve ne želijo več uporabljati, jo lahko po enakih poteh kadarkoli izključijo.
Mobilne naprave je mogoče zaščititi za 0,99 evra na mesec, domače omrežje pa za 1,49 evra na mesec.
Storitev uporablja različne vire za zbiranje informacij o varnosti spletnih strani. Vsako posamezno spletno stran dodatno preveri s posebnimi naprednimi algoritmi in tako zavaruje pred napačnim prepoznavanjem strani kot škodljive.
Mobilna naprava je zaščitena, kadar uporabnika dostopa do interneta prek omrežja Telekoma Slovenije, in tudi, če gostuje v tujini. Če svojo napravo, na kateri je storitev Varen splet aktivna, uporablja kot dostopno točko, so zaščitene tudi vse naprave, povezane z njo. Če se z mobilno napravo poveže v drugo omrežje Wi-Fi, ga omenjena storitev pred spletnimi nevarnostmi ne ščiti.
Razlaga izrazov
- Ribarjenje – Phishing: poskus pridobivanja osebnih podatkov osebe prek lažnih e-poštnih sporočil ali spletnih strani.
- Škodljiva programska oprema – Malware: zlonamerna programska oprema, ki se prikrade v računalnik in povzroči škodo. Znani primeri so virusi in trojanci.
- Strani za smetenje – Spamsites: strani, ki prikazujejo goljufive oglase, ki na primer obljubljajo domnevni dobiček ali ugodne kupčije.
- Nevarne strani – Compromised: spletna mesta, na katere vdrejo hekerji in se uporabljajo za distribucijo zlonamerne programske opreme.
- Omrežje robotskih računalnikov – Botnets: računalnik se brez vednosti uporabnika uporablja za pošiljanje neželen pošte, virusov ali osebnih podatkov.
- Rudarjenje kripto valut – Cryptomining: ustvarjanje kriptovalute (npr. bitcoinov) preko računalnika. Kriminalci skušajo to storiti s tujo strojno opremo in brez vednosti uporabnikov. Tako je računalnik počasnejši (ker ves čas deluje »na polno«) in porablja elektriko.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev