Telefonski VR je mrtev, naj živi navidezna resničnost
Marjan Kodelja 18. oktobra 2019 ob 06:55

Google je na novih pikslih ukinil podporo za sistem telefonske navidezne resničnosti Daydream. Po njihovem mnenju naj eksperiment ne bi dosegel želenih ciljev!

Navidezna resničnost – telefonsko podprta ali samostojna-, me spominja na kalvarijo televizij 3D ter dokazuje, kar sem večkrat zapisal v različnih priložnostih. Če ni vsebin, je vse drugo brezpredmetno. Ne pomaga ne še tako dobra tehnologija, pa tudi ne odlične naprave. Krivda pa ni le na strani razvijalcev tehnologij in izdelovalcev naprav. Ti se vsakič ponovno ulovijo v zanko, ker ne razumejo, da mora potreba priti od zgoraj, od uporabnikov in snovalcev vsebin, na pa od njih, od spodaj. Ko jim namreč ne uspe prepričati prvih, lahko storijo, kar so storili izdelovalci televizij, nehali nuditi funkcijo 3D-slike, in zdaj še Google. Kajpada pa podobno velja tudi za Samsung. Naglavnik GearVR sicer (še) ni ukinjen, opaziti pa je, da ga Korejci že nekaj časa ne omenjajo prav pogosto.

V zanko pogleda od spodaj so se ujeli tudi ponudniki pametnega doma kot storitve. Namesto da bi ugotovili, kaj potrebujemo in kaj smo pripravljeni plačati, gradijo generično ponudbo vsega in za vse. Potem pa so začudeni, ko ni pretiranega zanimanja.

Spomnimo se, kaj so napovedovali za navidezno resničnost. Malodane, da bo doma zamenjala monitorje in televizorje, v javnem življenju pa bomo z njeno pomočjo pomerjali oblačila, se odločali za turistična popotovanja in tako naprej. Malo tega je »meso« postalo. Vsebin navidezne resničnosti ni dovolj, še največ je video iger, vendar so ozko področje, nezmožno, da bi navidezike porinilo med masovne izdelke. Razen nekaj začetnih poskusov ni bilo napredka na izobraževalnih, turističnih, zabavnih in če že želite, tudi pornografskih vsebinah. Zadnje niso brezpredmetne. Vsebine za odrasle so zaslužne za vzpon različnih medijev in fizičnih nosilcev vsebin, tudi interneta, zato so po tihem pričakovali, da bodo sprožile val navdušenja, na katerem bodo vsi udobno »jahali«.

Googlova poteza ni razlog, je posledica nezanimanja za navidezno resničnost na pametnih telefonih, zato lahko vsaj za nekaj časa nad tem povlečemo križ. Kaj pa samostojni navidezniki? Preživetje podjetja HTC je odvisno od naprave Vive, Oculus Rift pa ima tudi zaradi lastnika Facebooka vsaj na papirju pred seboj manj turbulentne čase. HTC je nedavno najnovejši navideznik Cosmos, ki je po mojem mnenju zaradi vgradnje LCD namesto zaslonov OLED korak nazaj, predstavil tudi v Ljubljani. Hardversko je na nivoju, med drugim so posvojili tehnologijo sledenja brez dodatnih tipal v prostoru, zaradi česar je uporaba preprostejša in manj prostorsko potratna. A zato naprava ne zazna najbolj natančno premikanja krmilnika za hrbtom igralca, kar je v nekaterih »streljačinah« navidezne resničnosti še kako uporabna poteza. Vive ne stane malo cekinov, o tem ni dvoma, zato so veliko govorili tudi o igrah, ki jih je največ prav za njihovo napravo ter obenem napovedali naročniško storitev, »igraj do onemoglosti za znan mesečni znesek«. Prvo leto po nakupu navideznika je celo brezplačna. Kavelj 22? Je vsebin res dovolj, da je nujna ali pa jih je preprosto premalo in želijo prek nje uporabnike tako ali drugače vezati nase? Ko Janeza enkrat dobiš, gre ta le stežka stran.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Vsebine so torej pogoj za uspeh navidezne resničnosti in ker teh ni, se stvari zapletajo. Poslovnih uporabnikov, ki sisteme navidezne resničnosti uporabljajo, je premalo. Pa tudi ti se vse pogosteje spogledujejo z dodano resničnostjo z očali oziroma naglavnikom ali brez njih. V največji meri so navideznike sprejeli igričarji, a tudi ti ne v zadostnem obsegu, zato tudi ni pretirano veliko novih iger.  Največkrat založniki dodajo to možnost v igre, ki jih je mogoče igrati tudi na klasičen način. Manjše zanimanja za navidezno resničnostjo smo zato zaznali tudi na sejmu potrošniške elektronike IFA. Izdelovalci računalnikov, ki so veliko govorili o navideznikih, narejenih po navodilih Microsoftove »zmešane resničnosti« (Mixed reality), so bili letos bolj kot ne tiho. Imajo jih, le prav agresivno jih ne porivajo naprej. Ker se ne splača?

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja