Volkswagen Passat 2.0 TDI R-line: Ikona, ki nikdar ne razočara, ali še en dolgočasen »ljudski VOZ«?

Nihče od morebitnih kupcev tovrstnega vozila se ne bi branil karavanskega Passata (čeprav z dizelskim pogonom). Če se še tako trudim, mu ne morem prav veliko očitati. Kar pa mu, ciljni publiki ne pomeni veliko. Na primer, da je ogromen, da ne razume slovenskih cestnoprometnih predpisov ali da smo testirali različico, pri kateri ni ne duha ne sluha o kakršni koli elektrifikaciji!

Od pamtiveka oziroma od l. 1973, ko je iz tovarne prišel prvi, so bili Passati čislani med Slovenci, ki so si lahko privoščili nakup avtomobila srednjega razreda in niso bili zaslepljeni s kakovostjo in odličnostjo vozil iz kragujevške Crvene zastave. Od tedaj se ni prav veliko spremenilo. Passat ima med prebivalstvom še vedno velik ugled in so vasi ter kraji, kjer nočejo gledati nikamor drugam, kakor v smeri nemškega trga rabljenih vozil. Sam bi sicer raje imel »glanz« novega ali še bolje njegovega antipoda ID.7. Ampak to je že druga zgodba, ki s tokratnim testnim avtomobilom nima prav veliko skupnega.

Passat je zelo verjetno zadnja bilka, na katero stavi Volkswagen, ko gre za vozila, opremljena z običajnimi motorji. Iz vsaj enega zornega kota imajo prav. Če ga kupite danes, ga boste brez težav uporabljali še najmanj deset let, ko bodo končane razprtije in teorije zarote, povezane z elektrifikacijo voznega parka, ter bo prihodnost osebne mobilnosti jasnejša in močno upam, tudi cenejša.

Sodobno in zimzeleno oblikovanje

Novi Passat je nasprotje vsemu tistemu, kar prodajalci avtomobilov zadnja leta zagovarjajo. Predvsem je karavanska izvedba, ki gre počasi po poti, po kateri je že odpeljala večina enoprostorcev, je nizek, čeprav je to marsikdaj povezano s težjim vstajanjem betežnih teles, in razmeroma nevpadljivo oblikovan. Ne razumite tega napačno. Nisem dejal, da ni lep ali sodoben, temveč, da je oblikovan po klasičnih vzorcih, ki jamčijo njegovo dolgotrajno všečnost. To velja za pogled od zunaj in v notranjost potniške kabine, kjer navdušuje z minimalistično estetiko in prostornostjo. Dovolj je odlagalnih prostorov, ki so ravno prav na dosegu roke, nežna ambientalna osvetlitev poskrbi za pravšnje razpoloženje, in sistemi – ciljam predvsem na oba zaslona – delujejo hitro, gladko in natanko na način, za katerega so oblikovani. Dodatki, kot je dežnik v voznikovih vratih in električni rolo nad prtljažnimi vrati so tistim majhni »sladkorčki«, ki so še dodatno razplamtelo moje navdušenje zanj. »Čisti dolgčas torej, če mi dovolite manjšo nesramnost, saj vse deluje«!

Poleg aerodinamično izčiščene linije velja izpostaviti še žaromete. Že v osnovni izvedbi so v izvedbi s sijalkami LED, vendar največ nudijo prilagodljivi (kajpada eden od dražjih dodatkov). Ponoči je opazna, kako dobro delujejo. Praktično v vseh razmerah in ne glede, kje sem vozil, po regionalnih ali avtocestah, so razpršili svetlobo na način, da so kar najboljše osvetlili okolico, ne da bi obenem zaslepili druge udeležence v prometu.

Navdušen nad pomočniki

Udobje vožnje v mnogočem opredeljujejo vozni pomočniki, ki so tukaj res na visoki ravni, ko odmislimo zdaj že kar običajne težave z opozarjanjem na prekoračitev omejitev hitrosti in fantomske omejitve, zapisane v sloj navigacijskih podatkov, ki sem jih že večkrat opazil v vozilih nemškega koncerna.

Več sistemov me je tokrat pozitivno presenetilo. Začenši z najbolj preprostim in obenem pomembnim – zaviranjem v sili. V prijetni govorici bi »djal«, da je dolg kot ponedeljek, kar pomeni, da vožnja vzvratno z dvorišča na cesto ni nekaj najbolj enostavnega, saj je zadek že bogato na cestišču, preden voznik sploh vidi levo in desno. Vidijo pa kamere in tipala, in dvakrat me je vozilo rešilo jeze in hupanja voznika, ki je sicer priletel skozi ovinek križišča do mojega dovoza. Prvič sem se ustrašil, saj sistem zavira hitro in s pritiskom stopalke do poda. Ko se navadiš, si seveda vesel, da je pomoč na voljo.

Podobno je s še enim, ki pride prav v neznanem tujem kraju. Passat ob vsakem izklopu motorja ponudi možnost, da si zapomni mesto parkiranja. Najprej nisem dobro vedel, zakaj bi to hotel, a mi je razmeroma kmalu v glavi »kresnila lučka«. Prideš v hotel, se odpelješ uživat v daljno okolico, nakar te vozilo preprosto vodi po najkrajši poti nazaj.

Odličen je še sistem aktivnega ohranjanja hitrosti in voznega pasu. Morda ne tako dober, kot je BMW-jev, a še vedno boljši od večine. Ob najkrajši varnostni razdalji ni panično zaviral, ko je v območje zapeljalo vozilo z desnega voznega pasu. Zdelo se je, kot da je opazil, da se oddaljuje in da bo kmalu na varni razdalji. Seveda je drugače, ko je razdalja največja, kajti takrat zavira bolj sunkovito, tudi če morda ni potrebno. Aktivni ohranjevalnik hitrosti obenem razmeroma primerno pospešuje, ko se odločiš prehitevati in zapelješ na levi pas. A ne tako hitro, kot bi morda lahko oziroma bi to naredil sam, zato je za izogibanje teženju nervoznih voznikov zadaj še vedno priporočljivo pritisniti na plin. Ker sočasno spremlja dva pasova, ne pusti prehitevanja po desni, razen če tega posebej ne zahtevate.

Skoraj ne veš, da je pod pokrovom dizel

Čeprav ne maram pretirano dizlov, so tisti cenejši pogosto slabše odzivni in nadvse zoprnega »traktorskega« zvoka, vendar je jasno, da motorji v avtomobilih srednjega in višjega razreda z njimi nimajo prav veliko skupnega. Passatov je dovolj odziven, kar skupaj z dobro delujočim samodejnim menjalnikom in primerno trdim podvozjem omogoča dovolj vozniških izkušenj, ne da bi zaradi tega trpelo udobje, ki je pravzaprav vedno v ospredju. Lahko sem hitro vozil skozi ovinke ali se prepustil udobni vožnji proti sončnemu zahodu ob vključenem masažnem programu. Slednje se je posebej dobro obneslo na italijanski avtocesti, kjer je pot zaradi deževja in omejitve 110 kilometrov na uro, ki jo je pomočnik pravilno razbral, trajala dlje od načrtov.

Od dobrih 800 km sem večino prevozil po avtocestah do hitrosti 130 kilometrov na uro in brez nepotrebnih sunkovitih pospeševanj. Zaradi tega je bila poraba na testu nizka, kajti ob težji nogi se hitro približa šestim litrom. Še vedno odlično za tako veliko in težko vozilo, ki s 66 litrskim tankom obljublja doseg do tisoč kilometrov. .

Ne želim skrivati navdušenja, vendar se ob pogledu na ceno počutim, kot da bi mi nekdo na glavo zlil škaf ledene vode. Argumenti, da je vse dražje, me ne prepričajo, kajti plače v petdesetih letih obstoja Passata niso narasle v tolikšni meri, kot je narasla njegova oziroma cene vseh avtomobilov. Po pravici se sprašujem, kdo si sploh še lahko privošči nakup solidnega in dobro opremljenega avtomobila in koliko se vas vse bolj ozira proti trgu rabljenih vozil. Petnajst tisoč evrov razlike med vstopno ceno in ceno z opremo, ki jo je imelo testno vozilo, se mi zdi preprosto preveč!

HVALIMO:

• Zimzeleno oblikovanje
• Prostornost v kabini in prtljažnem prostoru
• Prožen motor v povezavi s samodejnim menjalnikom
• Majhna poraba goriva
• Dobro delovanje sistemov za pomoč med vožnjo

GRAJAMO:

• Nepoznavanje prometnih predpisov v povezavi z napačnim obveščanjem o prekoračitvi hitrosti
• Dragi dodatki (predvsem varnostni)
• Upravljanje klimatske naprave (samo) na zaslonu
• Po mojem prepričanju nepotrebne svetlobne letve spredaj in zadaj