Volkswagen ID.4: Z veseljem bi ga imel, če bi bila mamljiva tudi cena! (#video)
Marjan Kodelja 19. aprila 2021 ob 06:42

Drugi ljudski električni voz ponuja prostor srednje velikega športnega terenca, medtem ko dopušča izbiro različno zmogljivih motorjev in baterij ter pogona na zadnji par ali vsa štiri kolesa.

Z dolžino 4,58 in medosno razdaljo 2,76 metra v potniški kabini nudi obilje prostora. Ne samo spredaj, ampak tudi zadaj. Prostornina prtljažnega prostora je obetavnih 543 oziroma 1575 litrov s podrto zadnjo klopjo. Izbirate lahko med dvema baterijama, 52 ali 77 kWh s pripadajočima dosegoma po ciklu WLTP do 346 oziroma do 522 km. Vozil sem model z večjo baterijo in po treh urah in 150 km vožnje po razgibanem terenu, med drugim sem se povzpel do Ambroža pod Krvavcem, mi jo je uspelo spraviti malce pod polovico. Števec je kazal še približno 160 kilometrov, dobrih 100 kilometrov manj kot, ko sem vozilo dobil s skoraj polno baterijo. Primerno velikosti vozila, teži in porabi glede na vključeni način vožnje – športni! S tem avto verjetno zadošča potrebam dobršnega dela slovenskih voznikov.

Domača polnilna postaja bo baterijo polnila z močjo 7,2 oziroma 11 kW (odvisno od modela). Vozila je serijsko opremljeno s polnilnim priključkom CCS, ki omogoča hitro polnjenje z enosmernim tokom (do 125 kW).

Za električno vozilo je izjemnega pomena nizek koeficient zračnega upora (0,28), na katerega vplivajo nekatere oblikovne posebnosti. Odprtina na prednjem odbijaču za dovajanja zraka v klimatsko napravo in kljuke v ravnini vrat. Kljuka ima še eno posebnost. Skriva majhno stikalo, katerega dotik je dovolj, da se vrata odprejo, a s povzdignjenjem do skrajne točke vrata odpremo v primeru sile.

V nekaj urah dobiš občutek o vozilu, a težko podaš konkretno oceno. Zato sem se vožnje lotil sproščeno. Peljal sem se, kot smo dejali včasih, za nosom. Ni me zanimalo hitenje po avtocesti, raje sem križaril po obrobnih cestah in poteh, med približevanju zahtevnemu vzponu. Kako poskočno bo navkreber, kako se bo »držalo« cestišča, koliko energije bo izpuhtelo v zrak in koliko jo bom dobil nazaj med vožnjo navzdol. ID.4 me ni presenetil. Pričakovano je nalogo opravil z odliko. Vožnje je bila namreč lepa, udobna kljub dokaj trdemu podvozju, medtem ko je bila poraba relativno visoka. Če sem iskren, višja od pričakovanj , na kar nenazadnje kaže že predviden doseg v soodvisnosti od kapacitete baterije. Večinoma sem sicer vozil v športnem ali načinu za udobje, ekološki način doda dosegu še nekaj kilometrov, vendar na račun manjše poskočnosti in še česa. Natančnejšo oceno o porabi bi lahko podal najmanj po tednu dni uporaba, tako da so vse moje meritve bolj kot ne preko palca. Vendar povprečna porabo okoli 27 kwh na 100 km od zadnjega polnjenja, kolikor je kazal potovalni računalnik, ni podatek s katerim bi se hvalili. Ni namreč pomembna cena električne energije doma ali na javnih polnilnicah, temveč da z energijo ravnamo čim bolj učinkovito.

V ID.4 je ogromno prostora, tako spredaj kot zadaj, predvsem pa mi je všeč, da kot se spodobi za športnega terenca sediš dokaj visoko. To namreč blagodejno vpliva na izstop iz vozila, sploh če voznik ni več rosno mlad in na pogled iz vozila. Ko sem že pri pogledu. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da je desni sprednji stebriček širok in nekoliko omejujejo pogled iz vozila v tisti smeri. Kaj potem. Saj so vanj vgradili večino asistenčnih sistemov, ki jih od vozila tega cenovnega razreda pričakujete.

ID.4 je na voljo v štirih kovinskih barvah: temno modri, ledeniško beli, medeno rumeni in sivi barvi mangana.

Voznikovo delovno mesto je sodobna in hkrati ne preveč »futuristično«, da bi me odbijalo. Tipk izven volana je minimalno, medtem ko je zasnova prikaza in upravljanja prilagojena dvema zaslonoma. Manjšim pred voznikov za volanskim obročem in večji 10 ali 12-palčnim na dotik občutljivim za infozabavni sistem. Vgrajeno je glasovno upravljanje, vendar nisem našel (raje sem čas izkoristil za vožnjo kot za igranje z zaslonom) nastavitve slovenščine kot jezika prepoznave. Zmotili so me še gumbi na volanskem obroču, kajti na njihov povratni odziv se je treba privaditi, medtem ko se mi zdi položaj ročice menjalnika na konzoli voznikovega zaslona posrečena ideja. Ne zaseda prostora druge in obenem je mesto izredno priročno za uporabo. Bolje, kot kje drugje.

Glede ID.4 so prvi občutki izredno dobri. Z lahkoto bi bil moj edini avtomobil, saj mi pokrije vse dnevne vožnje in imam na voljo najmanj pol noči za polnjenje bateriji. Takisto je dosega dovolj za vikend izlete, le vožnje na dopuste bi moral ustrezno planirati glede na dostopnost hitrih polnilnic na predvideni poti. Moti me le cena od 46 tisočakov (brez subvencij), kolikor najmanj stane ena od spodobno opremljenih začetnih izvedb 1st, ki se mi kljub vsemu zdi nekoliko pretirana.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja