Čakanje je bilo dolgo, vendar bi po prvih vtisih rekel, da ni bilo zaman. Volkswagen ID.3 se nam je na prvi vožnji predstavil kot prijeten in dobro premišljen baterijski avto, morda še bolj pomembni pa so obeti za naslednje modele na platformi MEB, ki bodo ponudili pravo družinsko praktičnost in uporabnost.
Vodilna avtomobilska znamka v Evropi (in na svetu) gre precej odločno v električno prihodnost. »Cilj sta popolna elektrifikacija in digitalizacija,« poudarja direktor Volkswagna v Sloveniji Marko Škriba. Ob tem je izpostavil prizadevanja za enoten operacijski sistem pri vseh avtih, ki so med drugim zaradi določenih težav že pred dodatnimi zapleti zaradi novega koronavirusa za nekaj mesecev zamaknile predviden štart prodaje. Toda čez nekaj let naj bi celotna skupna platforma omogočala izdelavo lepega števila modelov, kot jih zdaj videvamo na bencinsko-dizelski strani.
Ponovimo nekaj osnovnih podatkov. ID.3 je dolg 4,26 m in ima 385 l prtljažnika. Sedi se po občutku malce višje kot v običajnem Golfu, a seveda ne tako visoko kot v SUV-jih. Za tiste, ki bi radi višji položaj in tudi več prostora za prtljago že dokaj kmalu prihaja ID.4. Trojka bo na voljo s tremi kapacitetami baterij – 45, 58 in 77 kWh -, kar naj bi omogočalo 330, 420 ali 550 km dosega. Na baterijo dajo 8 let ali 160 tisoč km garancije (kar uporabnik doseže prej), ob padcu kapacitete pod 70 odstotkov bo lastnik avta upravičen do menjave celotne baterije. Ta je tekočinsko hlajena in dodatno zavarovana, da se ne bi dogajale kakšne dodatne nevšečnosti pri nesrečah.
Celotno ohišje baterije pa je tudi v funkciji dodatne trdnosti karoserije. Vse omenjene že malo pojasnjuje, čemu električni avti nimajo možnosti preproste menjave baterij (denimo na bencinskih ali pravih servisih). Baterije tehtajo med 300 in 500 kg, medtem ko na elektro motor skupaj z »menjalnikom« odpade vsega 90 kg mase. Za malo in srednjo baterijo bo motor imel moč 93 ali 107 kW, za veliko pa 150 kW in v tej izvedbi je ID.3 homologiran samo kot štirisedežnik. Pri mali bateriji je na voljo domače polnjenje s 7,2 kW in hitro (z enosmernim tokom) pri 50 kW, za srednjo in večjo pa so na voljo tudi 11 kW na »običajni« ter 100 ali celo 125 kW na hitri polnilnici.
Vse pri tem avtu je, kakopak, digitalno. Osrednji zaslon je podoben, kot jih srečujemo v marsikaterem avtu, tisti pred voznikom pa malo drugačen. Ni klasičnega »kokpita« in tudi prikaz je nekoliko bolj enostaven. Priporočam dokup prosojnega zaslona, ki prikazuje vse pomembne informacije, ko bodo uredili težave s programsko opremo pa bo z njim zaživela še obogatena resnično. Ali drugače povedano prikaz razdalje do avta spredaj, kam je treba zaviti in podobno. Tam, kjer bi človek v vidnem polju to tudi pričakoval. Asistenčni sistemi so sicer na ravni Golfa, med drugim je tu radarski tempomat, ki zna predvidevati in pobirati informacije z navigacijske naprave ter interneta in lahko reagira na osnovi znakov za omejitev hitrosti. Kar je z vidika varnosti sicer hvalevredno, a v praksi je precej nadležno.
Večino najbolj zanima »cena«, vendar je težko enoznačno reči, koliko ID.3 sploh stane. Za (bolje opremljene) modele 1st, ki so na zalogi ali dokaj hitro dobavljivi in pri njih ni mogoče prosto izbirati opreme, trenutno ponujajo pet ali šest tisoč evrov popusta. Najcenejši naj bi tako s popustom stal dobrih 34 tisočakov (pri tem še ni upoštevanih 6500 evrov državne subvencije), vendar takega avta spletni iskalnik Volkswagnovih vozil na zalogi ne prikaže. 1st Plus, teh je na zalogi veliko, ima s popustom ceno 40 tisoč evrov, 1st Max pa 45 tisoč evrov. Še za letošnje dobave je mogoče naročiti določene modele v t. i. načinu fast lane, ki naj bi jih izdelali hitro, opcije pa so prav tako precej omejene. Tu se cene pričnejo pri dobrih 38 tisoč evrih, s srednjo baterijo, popusta pa je 2500 ali 3000 evrov. Prihodnje leto bodo na voljo tudi povsem osnovne izvedbe, z najmanjšo baterijo, in takrat se bo vse skupaj začelo pri malo manj kot 31 tisoč evrih.
Vtisi z vožnje
Pri ID.3 najprej pade v oči njegova drugačnost. Tako zunaj kot znotraj, kjer se prostor na prvi pogled zdi kar nekoliko prazen in materiali ne najbolj vrhunski, a je nato občutek med vožnjo povsem v redu, nikakor se mi ni zdelo, da se peljem v poceni avtu, vse je pri priročno in predvsem je res veliko prostora. V Volkswagnu že tako ali tako ves čas oznanjajo ID.3 kot avto v velikost Golfa s prostornostjo Passata. Še posebej je simpatično, da nima klasičnega gumba za »vžig« in prestavne ročice, temveč tudi tu pokaže, da je lahko avto na baterije drugačen. Ves čas je v stanju pripravljenosti, treba je zgolj zavrteti ročico ob volanu v položaj za vožnjo naprej ali vzvratno. Kar hkrati tudi pomeni, da se po pritisku za položaj P (ko avto stoji na mestu) vse skupaj zelo hitro izklopi.
Mogoče najbolj pomembno je to, da so našli lepo razmerje med udobjem in dinamiko, saj je avto (s 150 kW) izjemno poskočen, hiter in okreten, hkrati pa gre tako skozi ovinke kot čez ovire in luknje zelo zgledno, le malokrat izdaja večjo maso – pri konkretnih luknjah malo bolj zaniha kot bi brez tistih dodatnih nekaj sto kg – in niti v dežju nisem doživel kakšnega zdrsavanja koles. Pogon je sicer na zadnji par in tudi motor je zadaj. Vožnja z ID.3 vsekakor daje dobre obete za večjega in marsikomu morda še bolj zanimivega ID.4, ki bo predvidoma za štiri do pet tisočakov dražji v primerljivi različici, pa tudi za Škodin model Enyaq.
“družinsko praktičnost in uporabnost”
Kako lahko peljem smučarsko opremo, ki jo z družino potrebujemo za enodnevni smučarski izlet? Na strehi? Ne. S podiranjem enega od sedežev? Ne? Eden ostane doma? Ne. Torej se pripeljem na smučišče in opremo najamem? Ne bo šlo.
Kje peljem vso prtljago za družinske poletne počitnice? V prtljažnik sicer spravim kakšen kovček ali nekaj potovalk, kaj pa ostalo? Podrem enega od sedežev in potem eden ostane doma? Ne. Grem samo z nujno opremo, ostalo pa najamem? Ne bo šlo.
Pač, ni družinsko funkcionalno in uporabno vozilo, temveč samo prvi električni VW, ki se jim ga je mudilo spraviti na trg in so žrtvovali funkcionalnost in uporabnost.
Če bi dobro prebrali to poved, bi razumeli, da govori o modelih, ki prihajajo, kot sta ID.4 in Škoda Enyaq, ki bodo dejansko imeli velik prtljažnik. In da, tudi na streho gre lahko kaj, konkretno pri ID.3 do maksimalne obremenitve 50 kg.
Kot pri vseh novih tehnologijah, potrebuje svoj čas, za vse tiste, ki ne smučajo oz. imajo navadne kufre pa bo ok. Čeprav malo drag priznam.
Štirje se v teoriji lahko peljejo na smučanje, ker ima avto (kot večina iz skupine VAG) luknjo v zadnji klopi. Res pa je vprašanje, do kam sežejo smuči.
Glede na razne teste, ki sem jih videl/bral ima avto zelo velik problem s programsuko opremo, nedelujočimi VARNOSTNIMI sistemi, kvaliteto materialov, touch-only vmesnikom… Tudi ko sem si ga šel sam ogledat sem dobil občutek, da sedim v kakšni Dacii – trda plastika, čuden položaj sedenja, pomanjkanje ergonomije. To je zagotovo avto, ki so ga zelo precenili in imam občutek, da so zaradi afere Dieselgate hiteli, pri tem pa ugodili željam okoljevarstvenikov, ne pa kupcev.