Volkswagen Golf Variant 1.5 eTSI: Avto vaše in naše mladosti

Ko bom odrasel, bom kupil Golfa. Tako smo nekoč razmišljali o nečem, kar je bolj kot karkoli drugega sinonim za ljudsko vozilo. Še nekaj časa bo tako, zato sem prepričan, da bomo karavana z nizko porabo in z ne pretirano zasoljeno ceno še dolgo gledali na cestah. A če iščete zanimiv in poskočen avtomobil, potem tale ni najbolj primeren!

Ne morem mu prav veliko očitati. Po domače rečeno, vse, ali vsaj večina vidikov »štima«, je na svojem mestu in nič ni povzročilo bolečin v zadnji plati. Res sem se v njem dobro počutil. Tako zelo, da sem nameraval povezniti klobuk na glavo ter se umirjeno odpeljati proti sončnemu zahodu.

Pamet mi veleva, da je Golf Variant odličen avto. Še posebej, ko v enačbo vključite zahtevanih 33 tisočakov. Ne zdi se pretirano, ko seštejete vse, kar za ta znesek dobite. Ampak. Vedno je, ampak. Ravno tako nisem našel ničesar, zaradi česar bi skakal od navdušenja. Še nekaj se v petdesetih letih obstoja ljudskega modela ni spremenilo. Definicija, ki Golfa najlepše opiše. »Vse je super, a nič posebno navdušujoče!«

Zimzelena oblika, ki v ničemer pretirano ne izstopa

Ničesar na njem ne izstopa, ali štrli iz povprečja, zato je pred nami oblika, ki bo zadovoljila estetski čut večine. Dejal bi, da niti ne navduši niti razočara, temveč nudi nekakšno zlato oblikovalsko sredino, ki zagotavlja, da bo avto konec desetletja enako zanimiv, kot je danes. Všeč mi je še, da so se odločili za čiste linije, ki so se vam, meni zagotovo, dopadle, in da niso podlegli trendu podaljševanja linije luči čez celotno širino. Potnikom v vozilu tovrstno »eksperimentiranje« ne prinese nikakršne otipljive prednosti.

Manj mi je bila všeč odločitev, da avtomobil v tej izvedbi obujejo v črna platišča s pnevmatikami z nizkim profilom, čeprav se lepo prilegajo in so videti odlična, dokler so nepoškodovana. Iz izkušenj vem, da so robniki pločnikov grobi, in četudi si še tako previden, se prej ali slej srečajo s podlago, ki pusti neugledno srebrno prasko. Da ne bo pomote, tokrat se mi to ni zgodilo, se mi pa je v preteklosti, zato vem, da se na srebrnih platiščih manj opazi.

Podoben minimalističen oblikovalski trend najdete še v notranjosti vozila. Razen nekaj izjem, o katerih bom več povedal kasneje, spet nisem našel ničesar, kar bi mi močno najedalo živce. Sedeži so nadvse udobni, prostora je povsod dovolj, zaradi karavanske izvedbe še posebej v prtljažnem prostoru, dovolj pa je tudi odlagalnih mest za plastenke in druge majhne predmete. Sredi zadnje klopi je zdaj že pogosta odprtina za smuči (ali druge daljše predmete). Morda je le premalo široka, da bi skoznjo potisnili več kot dva para smuči. Zagotovo manjši minus.

Digitalizacija v vsej svoji obilnosti

Niso sicer priznali, a umik na dotik občutljivih površin z volana kaže, da je bila inovacija strel v prazno. Tam so zdaj spet normalne tipke, razporejene na način, da je vsakomur jasno, kako jih uporabljati. Niso pa jih umaknili povsod. Še vedno so (na žalost) pod sredinskim zaslonom za uravnavanje temperature klimatske naprave in jakosti zvoka. Traja nekaj časa, da se nanje navadite, in če sem iskren, bi veljalo razmisliti o vrnitvi starih, dobrih vrtljivih gumbov. Neprimerno bolje se izkažejo pri omenjenih nalogah.

Drugače velja pohvaliti vmesnik infozabavnega sistema. Ne samo, da je funkcijsko bogat in dovolj pregleden, pri čemer se mi še posebej uporabna zdi zgornja vrstica z bližnjicami do največkrat uporabljenih funkcij, ampak se zdi, da se vse skupaj zdaj prižge skoraj sočasno z vžigom vozila.

Učinkovitost digitalizacije najbolje opisujejo vozni pomočniki. Na krovu jih je večina, in delujejo dobro. Zdi se mi zelo »uporabno«, da ob prižganem prilagodljivem ohranjevalniku hitrosti (tempomatu) spremlja dva vozna pasova, čeprav to pomeni, da samodejno ne prehiti vozila na levem pasu, čeprav ta vozi občutno pod omejitvijo in se iz nekega samo njemu razumljivega razloga ne premakne na skrajni desni pas. Seveda imam opombo glede delovanja sistema samodejnega prilagajanja hitrosti. Zaradi nečesa, nisem dojel česa, saj ni uvoza, ni bilo cestninske postaje in poleg nikdar ni vozil tovornjak ali avtobus, vsa vozila koncerna Volkswagen na avtocesti med Ljubljano in Koprom na treh mestih nepričakovano znižajo hitrost na 60 kilometrov na uro. Težavo sem rešil tako, da sem funkcijo samodejnega prilagajanja preprosto izključil.

Poleg tega, da so »piskači« opozorilnika o ovirah v bližini zelo »nervozni« in se oglasijo veliko prej, kot je optimalno, zna biti nadležen še opozorilnik prekoračitve omejitve hitrosti. Lahko ga izklopite, a se bo spet vklopil ob naslednjem zagonu vozila. Moti me zato, ker pogosto prikaže fantomske omejitve, enkrat celo iz oznake 40. rojstnega dne na bližnjem vrtu, in ne razume slovenskih posebnosti v cestnoprometnih predpisih. Ne razume, da omejitev preneha veljati za križiščem, čeprav tam ni posebnega znaka!

Ceste se drži kot klop…

Če sodim po porabi, potem kaže, da blagi hibridni pogon, ki sicer v nobenem primeru ne dovoli samo električne vožnje, povrne dobršen del zaviranja in pomaga, da poraba bencinskega motorja ni previsoka. Poleg tega je na voljo še dizelska in izvedba s šibkejšim bencinskim motorjem. Med udobno in umirjeno vožnjo, neodvisno od naklona ali stanja cestišča, nisem opazil, da bi mu moči zmanjkalo. A ko se mi je zahotela dinamična vožnja skozi ovinke navkreber, nekaj dodatnih konjev ne bi bilo odveč.

Blago hibridni pogon je pogojen s samodejnim menjalnikom. Ta po mojem okusu v večini situacij deluje zadovoljivo dobro. Če ne, potem je možno ročno prestavljanje preko »ušes« za volanskim obročem. Podvozje je nastavljeno razmeroma trdo. V povezavi iz izbranimi pnevmatikamu pomaga, da se vozilo podlage drži kot »klop«. Kar je dobro za nekaj, je slabše nekje drugje. Na zadnji plati boste bolj čutili luknje in neravne površine, čeprav vožnja po lepem makadamu ni bila pretirano neudobna.

Če bi iz nekega razloga odločil, da bo moje naslednje vozilo Golf, potem bi izbral to izvedbo oziroma bi bila zelo visoko na lestvici primernih novih avtomobilov. Karavan se mi zdi uporabnejši od kombilimuzinske karoserijske oblike, nabor opreme pa je za moj okus (in potrebe) ravno pravšnji.

HVALIMO:

• Zimzelena karavanska oblika s čistimi linijami
• Praktičnost in udobje
• Nizka poraba
• Razmeroma dobre vozne lastnosti
• Do družinskega proračuna prijazna cena

GRAJAMO:

• Motorju zmanjka kakšen konj ali dva ob dinamični vožnji
• Nervozno opozarjanje na prekoračitev hitrosti in na ovire v okolici
• Še vedno ni fizičnih gumbov za upravljanje klime in jakosti zvoka
• Poškodbe so na črnih platiščih takoj opazne