Vodenje brez povezave v »net«

Navigacija je postala običajni pripomoček slehernega potnika. A v središču niso več navigacijske naprave, temveč sorodne aplikacije za pametne telefone.

Je že res, da smo tudi v starih časih z zemljevidom v naročju prej ali slej našli želeni cilj, a je mnogo lažje, da nas tja pripeljejo prijazen »strojni« glas in napotki na zaslonu telefona oziroma samostojne navigacijske naprave. Njena zanesljivost pa je močno odvisna od kakovosti zemljevidov ter morebitnih podatkov o stanju na cestah. Logika pa veleva svoje. Pametni telefoni so ves čas priključeni v net, zato in pa še zaradi nečesa drugega imajo nekatere navigacijske aplikacije na voljo zelo natančne podatke o razmerah na poti!

Povezava v net pa je lahko tudi težava, predvsem v tujini oziroma za one uporabnike, ki morebitni prenos podatkov še vedno plačujejo po porabi. Dolgo časa jih je Google s svojo storitvijo Zemljevidi (Google Maps) do nekje zanemarjal, po tem pa je le omogočil prenos izbranega dela zemljevida na uporabnikovo napravo. S tem pa tudi vodenje brez nujne povezanosti oziroma tam, kjer signala mobilnega omrežja ni ali pa je precej slab.

Enostavno, hitro, a z zanko

In kako prenesemo izbrano površino na pomnilnik naprave? Dokaj enostavno. V aplikaciji zgoraj levo pritisnemo na one tri črtice, da se odpre meni, nakar izberemo možnost »območje brez povezave«. Nato imamo največkrat tri možnosti, »doma«, kar pomeni domače mesto z okolico, »lokalno«, ki je malce širše območje domačega mesta, ter največkrat uporabno »območje po meri«. Tu lahko območje pomanjšamo oziroma povečujemo, če želite, lahko obsega tudi več držav, omejitev je le količina pomnilnika na napravi. Je pa vseeno ena zanka. Preneseni »zemljevidi« imajo omejen rok trajanja slab mesec, po izteku katerega jih je treba osvežiti.

Here kot alternativa Googlu

Kaj pa če ne marate Googla? Potem je na voljo nekoč aplikacija finske Nokie Here, ki jo je pred časom odkupil nemški Daimler Benz. Gre za klasično aplikacijo za vodenje, ki deluje tako s povezavo kot brez nje. V prvem primeru so zato na voljo tudi podatki o razmerah na cesti, v drugem primeru pa moramo zemljevide želenih držav prenesti na pomnilnik svoje naprave. Ter potem, ko jo potrebujemo, v meniju označiti, naj deluje brez povezave. V nasprotnem primeru bo podobno kot Googlova podatke iskala na netu.

Od kod podatki o stanju v prometu

Pri Googlu je skrivnost natančnosti podatkov o razmerah na poti dokaj enostavna. Ogromno ljudi uporablja njihovo storitev vodenje, in ko »sistem« zazna, da več njih stoji na delu avtoceste, potem je to znak, da se tam nekaj dogaja. Sila preprosto, a najbolj učinkovito. Kajpada potem vsi potniki na tej poti na zaslonu v primerni obarvanosti ceste (od rumene do rdeče barve) vidijo, kje lahko pričakujejo zastoje ali upočasnjeni promet. So pa še drugi viri pridobivanje teh podatkov. Tipala v cestiščih in državne ustanove za obveščanje voznikov.

Zastonkarji ubijajo plačljivo ponudbo

Pri tolikšni ponudbi kakovostnih aplikacij za navigacijo, ki deluje tudi brez povezave v net, se poraja vprašanje, čemu so samostojne navigacijske naprave sploh še potrebne. Še posebej one, ki so vgrajene v vozilu in pri katerih je nadgradnja zemljevidov, ti pa se spreminjajo, saj ljudje gradijo nove ceste, vsaj zamudna, če ne tudi draga. Je že res, da je uporaba na zaslonu infozabavnega sistema lažja, a vendarle, če pomoč navigacije potrebujete le občasno, je brezplačna aplikacija daleč najboljša možnost. Tudi v primeru, da je povezana v net, kajti podatki o razmerah na poti so dostikrat pomembnejši od vodenja do cilja. Vprašanje je torej le eno. Namestiti še Here na napravo ali pa se zadovoljiti z že nameščenimi Googlovimi Zemljevidi?