Vivo X90 Pro: Pojesti bodo morali še malo žgancev

Marsikaj mi je všeč na Vivo X90 Pro, a so tudi podrobnosti, pri katerih niso imeli najbolj srečne roke.

Vivo model X90 Pro onstran velikega Kitajskega zida predstavlja kot najboljše, kar je trenutno sposoben narediti, čeprav to še zdaleč ni res. Doma so zadržali model »plus«, ki »našega« prekaša v procesorju, periskopski kameri, zaslonu in čitalniku prstnih odtisov z večjo površino (kakršnega je, mimogrede, lanski X80 Pro imel). Zanimiva odločitev, ki ji nismo priča prvič, čeprav nisem prepričan, da je prava. Najboljše, kar je izdelovalec sposoben izdelati, je njegovo ogledalo. Oziroma če se izrazim s primerjavo. X90 Pro je stopničko pod Samsungom S23 Plus, medtem ko je X90 Pro Plus bližje Galaxyju S23 Ultra. Drag kot žafran, a vendarle nosilec reklamne akcije za vse Samsungove premijske telefone – »Mia boš poslala«. Enako bi po mojem moralo biti tudi v primeru portfelja Viva

Vegansko usnje v eni sami barvi

A bolj kot odločitev, da najboljšega »igralca« pustijo na klopi, se čudim odločitvi, da je X90 Pro na voljo v eni sami barvi, črni. Kot bi poslušal legendarno izjavo Henryja Forda glede modela T. Kupec lahko dobi avto v katero koli barvi, dokler je ta črna. Hrbet telefona je obenem iz prav posebnega materiala, ki zahteva nekaj besed. Vegansko usnje. Ker ni živalskega izvora, če bi bilo, potem bi bila beseda »vegansko« zavajanje, pomeni, da gre za umetni material. Ni plastika. Na dotik nudi podoben vtis, le da je mehkejše. Kar me pravzaprav najbolj skrbi. Kakšna bo površina po enem letu pogoste uporabe, držanja in drgnjenja? Bojim se, da ne najlepša. Rešitev je ovitek. Kdaj ni? A če ga moram imeti, a ne bi bilo potem vseeno, če bi bil hrbet steklen. V rokah sem imel že telefone iz različnih materialov in za premijski razred se mi zdita res primerna le kovina in steklo.

Vegansko usnje ni popolnoma brez prednosti. Zaradi mehkobe telefon ne drsi iz roke in prstni odtisi se praktično nikjer ne poznajo. Izjema so objektivi fotoaparatov in kovinska ločnica med zgornjim manjšim in spodnjim večjim delom. Nisem prepričan, da ima strukturno vlogo, prej lepotnega dodatka, brez katerega bi bila hrbet dokaj dolgočasen. Moje prepričanje krepi podobnost »tujka« s sijočim okvirjem iz aluminija, ki celoti daje, to moram priznati, zanimiv in dokaj unikatni videz. Zato je škoda, da hrbet ni vsaj še rdeč po vzoru model X90 Pro Plus ali v kakšni drugi zanimivejši barvi, toliko večja.

Udobje uporabe z eno roke zaradi velikosti ni najboljše in presenečen sem, da s tipalom pod zaslonom storili enega ali celo dva koraka nazaj. Matjaža je lani šokiral model Vivo X80 Pro s še enkrat večjo površino tipala prstnega odtisa, in ker sem pričakoval, da bodo dobre stvari obdržali, se bil tokrat šokiran sam. Tipalo, čeprav natančno in hitro, ima spet običajno veliko površino, kjer zazna prstni odtis.

Veliko moči pod pokrovom, a tudi veliko »toplote«

Mediatek se skuša znebiti predznaka izdelovalca manj zmogljivih in predvsem nadvse poceni procesorjev, a takšnih in drugačnih »nalepk« in stereotipov se je izredno težko otresti. Dimensity 9200 še zdaleč ni slab procesor in brez težav sodi v premijski razred, a ravno tako ni na isti ravni s procesorjem Snapdragon 8 druge generacije. Morda je zato ta vgrajen v model »plus«. Tega uradno ne vem, a diši v tej smeri.

Med opravljanjem vsakodnevnih nalog bistvenih slabosti v uporabniški izkušnji, zatikanja ali počasnega odpiranja aplikacij, ne boste opazili. Procesor se tozadevno odlično obnese. Toda zgodovina se ponavlja. Kot so Qualcommovi prednjačili v grafičnih zmogljivostih pred Samsungovimi Exynosi in Huaweievimi procesorji Kirin, zdaj nadigrajo Mediotekove. Tako kažejo resne primerjave, čeprav bodo v praksi razlike opazili predvsem igralci zahtevnih mobilnih iger. Oziroma povedano drugače. Večina potencialnih kupcev telefona X90 Pro bo z njim zadovoljna.

Z višanjem takta procesorskih jeder se povečujejo težave z odvajanjem odvečne toplote, s katero se soočajo vsi izdelovalci telefonov. Eni bolj in drugi manj uspešno. Vivo se po mojih opažanjih uvršča med povprečno uspešne. 30 minutni obremenitveni test pokaže linearni padec zmogljivosti do 70 odstotkov začetnih, brez nepričakovanih in nenadnih večjih padcev. V tem času se je hrbet občutno segrel, a zdelo se mi je, da prevajanje toplote počasno. Kar potrjuje razmeroma hitro upočasnjevanje takta po zagonu testa. Med resnično uporabo je telefon redko kdaj dlje časa obremenjen do skrajnih zmogljivosti, tudi zahtevne igre le občasno in za krajši čas iz procesorja iztisnejo zadnje atome moči. A ravno hitri začetek zaviranja takta se zna občasno izraziti v zatikanju slike v primeru visokih grafičnih nastavitev in pri prikazu večjega števila sličic na sekundo (fsp). Obremenitveni test obenem poda dobro sliko porabe energije. V povprečju je bil padec napolnjenosti 18-odstotni, kar pomeni izpraznitev baterije v slabih treh urah. Rezultat, ki X90 Pro ne more biti najbolj v ponos.

Vse pogosteje izdelovalci v vseh pogledih in dokaj nekritično hvalijo svoje izdelke in pričakovano, Vivo ni nikakršna izjema. Začenši z zvočniki. Nista slaba, a roko ne srce, ravno tako pretirano ne izstopata. Kot pri vseh telefonih opažam predvsem dve težavi. Prenizko jakost in premalo intenzivne globoke tone. Oboje je povezano s fizično velikostjo zvočnih gonilnikov, zato nima smisla pretiravati s hvaljenjem. Zvonjenje in zvoke obvestil boste vedno slišali, medtem ko sta vgrajena zvočnika premalo zmogljiva za dobro zvočno izkušnjo poslušanje glasbe in gledanja filmov. Nekoliko bolje, čeprav je tudi ta v povprečju razreda, se obnese zaslon. Všeč vam bodo lepe in razmeroma naravne barve ter hitrost osveževanja. Toda spodobilo bi se, da bi to bilo dinamično od enega herca naprej.

Eno palčno tipalo odstopa v vseh pogledih

Vivo sodi med za zdaj redke izdelovalce, ki se namesto za številčnost slikovnih pik, odločili za eno-palčno tipalo. Fizično večje tipalo zajame več svetlobe, zato se bolje obnese v slabših svetlobnih razmerah in ponoči, medtem ko je glavna slabost »globlji« objektiv in posledično obilnejša izboklina na hrbtu telefona. Fotografij glavne kamere pa kažejo, da se kompromis splača.

Nimam prav veliko pripomb glede delovanja glavne kamere, tako v funkciji fotografiranja kot snemanja, z eno izjemo. Vprašanje je sicer filozofske narave. Če s prostim očesom ponoči ne vidim napušča bližnje hiše, kakšen je smisel, da je viden na fotografiji in je zaradi tega nočno nebo presvetlo. Oboje kaže na zmogljivost tipala v kombinaciji z računalniškim sestavljanjem fotografij, a se začenjam spraševati, kjer je meja med naravno in umetelno fotografijo, proti kateri smeri se v povezavi s telefoni vse bolj premikamo. Manj me to moti pri videu, kajti pri njem ne gre toliko za umetniško nepristranskost kot za željo, da je prizor jasen in viden. X90 Pro se tozadevno lepo obnese, saj v slovenskem naravnem kraškem biseru, Postojnski jami nisem imel težav z ostrenjem, jasnostjo, zahtevnimi svetlobnimi razmerami in s prikazom podrobnosti v temnih delih. Popolnoma enako, kar je nenazadnje razvidno na primerih, drži tudi za fotografiranje.

Poleg glavne se najmanj dobro odreže še kamera z dvakratno optično povečava, Vivo jo je imenoval portretna kamera in nima enopalčnega tipala. Fotografije so primernih barv, dinamike in z dovolj podrobnosti, le stopnja povečave me ne prepriča. S praktičnega vidika se mi zdijo uporabnejše kamere z med 3 in 3 in polkratno povečavo. 

Od treh zadnjih kamer je za odtenek slabša širokokotna, kar je še najbolj očitno v nočnih prizorih. Manj svetlobnih pik se izrazi v manj podrobnostih, in kot je zdaj že kar običaj, je na fotografijah proti robovom prizora zaslediti rahlo izgubo ostrine. X90 Pro ima vgrajeno orodje za popravljanje perspektive, brez katerega je geometrija prizora dokaj izumetničena. Kadar fotografirate z njo, se ga splača uporabiti, razen če vam je občutek, da se želijo zgradbe zviti v središče prizora všeč.

S sprednjo kamero se redko kdaj ubadam, kajti zaradi mesta, kjer je, je jasno, da ne more imeti odličnega tipala in objektiva. Dvogrbe kamele, kar bi telefon postal v primeru grbine spredaj, nihče noče. Kakovost sprednje kamere in njeni umetniški učinki so zaradi tega na pričakovani in za premijski razred primerni ravni.

Področji, v katera bo moral Vivo vložiti še kar nekaj naporov, enako velja še za kakšnega izdelovalca, na primer Xiaomija ali Honorja, sta videz in funkcionalnost uporabniškega vmesnika. Videz ni minimaliziran, kot je marsikomu všeč in na kupljenem telefonu je nekaj aplikacij, ki jih marsikdo ne želi. A nič kar drastičnega, česar ne bi rešili s čiščenjem uporabniškega okolja (brisanja aplikacij) po aktivaciji naprave. A zna biti tudi to dokaj brezpredmetno. Ko se priučite novega okolja, bodo funkcije in način uporabe telefona večini več kot zadoščal.

HVALIMO:

• Kakovost fotografij ter videoposnetkov glavne in kamere z dvakratno povečavo
• Hitro polnjenje baterije
• Odličen zaslon

GRAJAMO:

• Za odtenek slabša širokokotna kamera
• Ne najbolj izpiljen uporabniški vmesnik
• Ne najbolj prepričljiva zvočnika
• Izginilo je fantastično tipalo za odklepanje s prstimi odtisi iz predhodnika