Vidna bo vsaka dlaka žogice, pa še za zdravje lahko poskrbite
Marjan Kodelja 26. maja 2018 ob 07:54

Telekomunikacijski operaterji iščejo vire dodatnega prihodka, saj se zavedajo, da dolgoročno ne bodo mogli živeti le od storitev elektronske komunikacije. T-2 pri tem ni izjema, zdi pa se mi, da bodo uporabniki na pretresljive stvari morali še malce počakati.

V T-2 že nekaj časa ponujajo dokumentarni program v razločljivosti 4K, temu pa se bo za čas teniškega turnirja Roland Garros pridružil Eurosport 4K. Kolikšno uporabno vrednost imata, je sicer subjektivno mišljenje, strinjam pa se, da lahko ravno dokumentarni in športni programi najbolj pridobijo. Če televizor ni iz nižjega cenovnega razreda, ki kljub sposobnosti prikaza višje ločljivosti zaostaja v hitrosti osvežitve slike in zaradi tega ne ravno najbolje prikaže hitrih premikov. Kdor si bo želel teniški spektakel ogledati, mora imeti poleg ustreznega televizorja še sprejemnik (dodatna naprava STB) Amino Kamai 7 ter dovolj spodobno internetno povezavo. Optični vodnik, če je mogoče, kajti tovrstni programi zahtevajo hitrost do 20 Mb/s. Na to hitrost prenos podatkov sicer omeji operater, kajti vsebina razločljivosti 4K lahko zahteva tudi višje prenosne hitrosti. Če nimate novejšega sprejemnika, lahko starega odnesete v trgovino operaterja, kjer vam ga bodo zamenjali.

Nudenje programov razločljivosti 4K, ko je večina programov v programskih shemah operaterjev še vedno svetlobna leta nižje  standardne razločljivosti, je morda dobro za ugled operaterja, ni pa nekaj, na čemer bi lahko temeljil uspešnost poslovanja v prihodnjih letih. V to vrečo pa sodi tudi sodelovanje operaterja z zdravstvenim zavodom Zdravje, za katero pa upam, da je le začetek in bo prerasla v nekaj konkretnejšega. Zaenkrat pa je le dodatni bombonček za dvig lojalnosti naročnikov.

Omenjeni zavod namreč svojim strankam nudi (skoraj) neomejen dostop do specialistov, če so le pripravljeni za to vsak meseč odšteti 28 evrov. Paket so v T-2 preimenovali v T2 Pravočasno, ki mesečno stane manj, slabih 20 evrov.  Naročnik ima na voljo osem ambulant, ki jih je priporočljivo obiskati še pravočasno kot preventivni pregled (kardiološka ambulanta, ambulanta družinske medicine, ambulanta za ultrazvok vratnih žil, ambulanta za bolezni dojk, ginekološka ambulanta, urološka ambulanta, ambulanta za kolonoskopijo in zobna ambulanta), in šest ambulant, v katerih je mogoče opraviti celostni zdravstveni pregled v primeru nenujnih težav (ortopedska ambulanta, nevrološka ambulanta, ambulanta za ultrazvok trebuha, ambulanta za gastroskopijo, ORL ambulanta, dermatološka ambulanta). Na željo oziroma zahtevo vas bo specialist “sprejel in pregledal” najkasneje v dveh tednih, le izjemoma treh, poleg tega pa imate pravico obiskovanja predavanj,  ter enkrat letno do meritev sestave telesne mase, spirometrije, EKG in gleženjskega indeksa.

Storitev ni za vse, kajti nekaj podobnega večina že plačuje, a ji pravi dodatno zdravstveno zavarovanje. Mladi, ki nimajo težav, po njej najverjetneje ne bodo posegali, drugače pa je s starejšimi. Tudi če so zdravi, kajti prej ali slej vsi potrebujemo zdravnika. Plačevanje mesečne naročnine, ki med drugim omogoča tudi obisk specialistov, je pač le druga oblika samoplačevanja zdravstvenih storitev. T-2 prek tega svojim naročnikom omogoča priti ceneje do storitve, ki je že tako ali tako na trgu. Poveča njegov ugled v očeh naročnikov, možnosti sodelovanja pa so širše. V storitvi e-nege, kjer bi operater poskrbel za hitro, preprosto in jasno komunikacijo med zdravstvenim osebjem in bolniki (ali starostniki), ZZ Zdravje (ali kdo drug) pa za njihovo ustrezno oskrbo.  

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Naslovna fotografija: Yann CaradecFlickr: Court Philippe Chatrier – 1er tour de Roland Garros 2010 – tennis french open, CC BY-SA 2.0, Link

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki