Veste, koliko elektrike porabi internet?
Marjan Kodelja 3. septembra 2021 ob 06:35

Nedvoumnega odgovora ni, ker ne znamo iz skupne izluščiti porabe podatkovnih centrov in omrežji. Brez tega, tehničnih inovacij in še česa, lahko »čislana« digitalizacije postane ogromna težava za varovanje okolja, saj internet že zdaj porabi bistveno več energije, kot smo pripravljeni priznati. Se minister za digitalizacijo tega zaveda?

Medtem ko osebne naprave, telefoni, računalniki in televizija postajajo tudi zaradi evropskih zahtev iz generacije v generacijo energijsko učinkovitejše, se je zaradi pandemije drastično povečala njihova uporaba. Na sestankih se srečujemo v video konferenčnih storitvah. Namesto večernega druženja ob vrčku piva si pogledamo film na Netflixu. Vir glasbe pa so skoraj izključno Youtube in v manjši meri storitve pretočne glasbe. Raziskav, koliko več časa smo v preteklem letu preživeli pred zasloni, sicer ni, a so podatki, da so učenci, ko so bile šole zaprte, v poprečju pred njimi preživeli 6,69 ur. Od tega je šolsko delo zahtevalo 3,85 ur. Dovolj zgovoren podatek za sklepanje, da je podobno pri vseh generacijah.

Kadar dolgo in pogosto uporabljamo internet, najprej pomislimo na porabo naprav. Telefone (in tablice) tako ali drugače polnimo ves čas in če doma ni televizor prižgan polovico »budnega« časa, potem dela računalnik. Ko pomnožimo vse naprave v državi, poraba ni majhna. Toda to je le del porabe interneta.

Podatke selimo v oblak

Varno je hraniti podatke v oblaku. Največkrat datoteke, razen v primeru naše napake, skrivnostno ne izginejo. Prav tako je priročno in udobno. Podatke, teh redno ustvarimo vse več, hranimo v podatkovnih centrih, katerih obsega se dobro ne zavedamo. Do nedavno nam je bilo vseeno, kje so. Odkar pa je evropsko sodišče presodilo, da lahko Američani zakonito pridejo do podatkov, ki so na strežnikih na njihovi zemlji, se nam obeta porast centrov v Evropski uniji. Poleg shramb podatkov, v njih domujejo družbena omrežja, pretočne storitve, storitve igranja v oblaku in še celo vrsto drugih. Strežniki dobivajo več procesorske moči in se vse bolj grejejo. Odvečno toploto odvajajo hladilni sistemi, ki za delovanje spet potrebujejo energijo. Dvakratna poraba. Za delovanjem, med katerim grejejo okolico in nato za hlajenje. Poleg tega je treba centre fizično varovati in zaposleni potrebujejo pisarne ter opremo. Tretji porabnik energije. Ne sanja se mi, koliko porabijo slovenski podatkovni centri, ki so večinoma del večjih informacijskih oziroma telekomunikacijskih podjetij. Zgovoren je članek iz leta 2017 o raziskavi nemškega inštituta Borderstep, v kateri je nakazano, da bo poraba v Nemčiji leta 2020 presegla 16 milijard kilovatnih ur. Za primerjavo. Lani smo v celi Sloveniji pokurili manj kot 13 milijard!

Ker imamo malo podatkovnih centrov in še teh ne moremo uvrščati med velike, je njihova poraba manjša težava. Pragmatični smo in podatke »izvažamo« v tujino. Niso samo centri veliki porabniki. Takisto lahko rečemo za telekomunikacijska omrežja. Ne vemo koliko porabijo, saj gre za lastniško razvejano infrastrukturo, toda zagotovo ne zanemarljivo malo.  

Potrebe se zgolj višajo

Ustvarjamo vse več podatkov, zato so potrebe po pomnilnikih in procesorski moči vse višje. Ker tehnološki razvoj strmi k energijski učinkovitosti poraba ne raste hitro, kot bi rasla, če strežnikov in omrežij ne bi nadgrajevali. Toda raste in bo še bolj. Mobilna omrežja 5G bodo samo po sebi porabila več energije, a še bolj bo povečanje posledica novih področji uporabe. Zlasti v gospodarstvu in povezovanja strojev. Novo področja bodo kriva za še več podatkov potrebnih obdelave in hranjenja, kar bo ponovno povečala povpraševanje po podatkovnih centrih in omrežjih.

Kripto denar je še ena sodobna tehnologija, ki povečuje potrebe po električni energiji. Ustvarjanje novega kovanca (rudarjenja) bitcoin zahteva reševanje vse bolj zahtevnih aritmetičnih nalog, kar drastično povečuje porabo energije. Razlog, zakaj je največ rudarjenja v državah z nizko ceno elektrike. Drugje se znajdejo. V četrti angleškega mesta Birmingham so policisti na podlagi anonimne prijave vdrli v stavbo. Zračniki in toplotni odtis je kazal, da v njej gojijo travo. Našli so nekaj drugega. Sto povezanih računalnikov za rudarjenje, nelegalno, mimo števca priključenih na električno omrežje. V ameriški zvezni državi New York je neko podjetje opuščeno elektrarno na premog preoblikovalo za delovanje na plin, da dvig cene energije ne bi vplival na dobiček. Nihče ne ve, koliko energije globalno porabijo za rudarjenje navideznega denarja in nasploh za delovanje sistemov veriženja blokov. Toda poraba ni majhna in že vpliva na okolje. 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Bo skrb za »zeleno« padlo na pleča ljudi?

Kljub vsej energijski »potratnosti« interneta dostop vanj plačujemo v pavšalnem znesku. Zadnje leta s tako bogatimi podatkovnimi količinami, da pri normalni uporabi ne razmišljamo o »lovljenju« brezžičnih Wi-Fi omrežij. Ko jih vendarle potrebujemo, so na dosegu, kajti nič manj jih ni. Postalo nam je pomembno in znano ceniti, da imamo vedno in povsod dostop v internet. Kjer ga ni, smo nekoliko nervozni in komaj čakamo na vrnitev v civilizacijo. Razvadili so nas, kar ni najbolje. Vseeno je, če daljšo datoteko prenesemo preko mobilnega omrežja, čeprav bi ga lahko doma preko optičnega. Bilo bi hitreje in prenos bi zahteval manj energije. Nobenega smisla ni, a natanko to počnemo, da na majhen zaslon telefona pretakamo video v najvišji možni ločljivosti. Nič nimamo od tega, le več energije vržemo skozi okno. Problem so gibljivi oglasi pred vsakim video posnetkom na Youtubu, privzete nastavitve samodejnega predvajanja videa na družbenem omrežju, ne nujna potisna obvestila in nadgrajevanje aplikacij neodvisno od vrste dostopa v internet. Vse to povečuje obseg neracionalno prenesenih podatkov.

Digitalizacija je (verjetno) nujna in bo gospodarstvu in upam tudi ljudem, prinesla veliko dobrega. Zato ni dobra ali slaba sama po sebi. Kot večina tehnologij je nevtralna oziroma ima prednosti in slabosti. Prav je, da se pozabavamo z negativnimi platmi. Ne, da bi strašili in odvrnili ljudi, temveč da bi težave zaznali in odpravili. Lahko ima namreč pozitiven vpliv na okolje. Učinkovitejše recikliranje z umetno inteligenco, okolju prijazno digitalizirano kmetijstvo in še bolj energetsko učinkovite naprave na vseh ravneh, je le nekaj primerov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.