Veliko drame in vrhunska slika, bi si pa Formula 1 zaslužila še kaj dodatne vsebine
Matjaž Ropret 9. maja 2021 ob 12:53

Ljubitelji Formule 1 so z letošnjim začetkom sezone lahko več kot zadovoljni. Prve dirke so bile razburljive in večere so si lahko krajšali z novo, že tretjo sezono Netflixove dokuserije F1: Drive to survive (vožnja za preživetje). Serija je posneta izvrstno in se tako ali tako osredotoča na osebnosti, ne na samo tekmovanje, zato jo lahko brez težav gledajo vsi, ki bi radi nekaj nezahtevnega in vizualno privlačnega. Prenosi so se po treh sezona na TV3 Medias preselili na Sportklub in so znova (tudi) v 4K. Vseeno pa se zdi, da obojemu vsebinsko nekaj manjka.

Netflixova serija ostaja podobna kot že v prvih dveh sezonah. Najbolj zanimivo jo je, vsaj z vidika navdušenca na F1, gledati zaradi dobrih posnetkov, res lepe slike (sploh v načinu Dolby Vision) in ugotavljanja iz česa je snovalcem uspelo »sproducirati« dramo. Kajti posamezne epizode se osredotočajo na posamezne voznike ali ekipe, denimo na koga, ki je ali bo presedlal v drugo v moštvo, se mu »maje« sedež, na dinamiko med voznikoma iste ekipe, na ekipo v težavah in podobno. Malo se ukvarja s samim tekmovanjem in rezultati, pa tudi skoraj nič s tehnologijo ali s potekom sezone, kar me še najbolj moti. A očitno to ni namen. Serija pač želi dramatizirati in občasno delati zgodbo tudi tam, kjer je v bistvu ni. Na primer iz užaljenosti šefa Renaultove ekipe Cyrila Abiteboula, ker Daniel Ricciardo prestopa v McLaren, pri čemer ne obdela primerno najbolj zanimive lanske obrobne zgodbe, tiste o njuni stavi za tetovažo, če Ricciardu uspe priti na stopničke. Podobno iz deterioracije odnosov med dirkačema McLarna Landom Norrisom in Carlosom Sainzem ml., ker je slednji že na začetku sezone (enako kot Ricciardo) oznanil prestop k Ferrariju v naslednji (torej letošnji) sezoni. Preveč se ukvarja tudi z Valtterijem Bottasom in njegovim iskanjem samozavesti ob serijskem prvaku Lewisu Hamiltonu, res pa je, da bodo najbrž ženskemu delu občinstva všeč prizori iz savne.

Nekatere druge zgodbe, kot je (domnevno) prekopirani »rožnati« Mercedes ekipe Racing Point (od letos Aston Martin), serija nakaže, a jih nato sploh ne razvija naprej. Tudi določeni liki, sploh šefi ekip, so precej bolj prisotni kot drugi. S prodajo ekipe Williams se sploh ne ukvarjajo, čeprav so v prejšnji sezoni njenim težavam posvetili celo epizodo. V tej sezoni so sicer novinarju Willu Buxtonu, ki s kratkimi komentarji in pojasnili skozi epizode skrbi za ustrezno informiranost in razumevanje problematike pri gledalcih, ki sicer F1 ne spremljajo, dodali še BBC-jevo novinarko Jennie Gow, kar doda nekaj pestrosti. So mi pa manj všeč izjave dirkačev in drugih v zaprtem, temnem prostoru, ki bolj spominjajo na zaslišanja kot na intervjuje, pogovore ali izpovedi.

Letošnja sezona se je sicer začela eksplozivno. Prve tri dirke so bile vse napete, videli smo že eno večje trčenje, ki je tudi poskbelo za nekaj hude krvi. Predvsem pa so nova pravila, kot kaže, bolj zmedla aerodinamiko nižjih dirkalnikov, med katere sodi Mercedesov, zaradi česar so razlike manjše in ima morda Max Verstappen prvič možnost resno konkurirati Lewisu Hamiltonu v boju za naslov prvaka. Prenosi na Sportkulu so v osnovi dobri, slika je sploh na SK 4K odlična, komentatorja Aljaž Golčer in Andraž Zupančič bolj vestno spremljata dogajanje od nekaterih prejšnjih zasedb in se lepo dopolnjujeta, saj prvi drži tempo, drugi pa dodaja zgodbe, anekdote in vpoglede iz bogate zakladnice več desetletij profesionalnega spremljanja F1.

Večja težava je sama Sporklubova produkcija. Pogosto se pojavljajo težave z zvokom, ki je enkrat preglasen in drugič pretih, na drugi dirki smo v Sloveniji na SK 4K poslušali hrvaški komentar, na Hrvaškem pa slovenskega. Glede na pomembnost in vse, kar ponuja Formula 1, pa bi jih lahko omenjena televizijska hiša tudi namenila večjo pozornost. Že to, da se komentatorja vklopita v prenos tik pred začetkom dirke in da po kvalifikacijah zaključita prenos še pred izjavami najboljpših dirkačev, se skoraj ne spodobi. Še posebej, če Lewis Hamilton doseže prelomni stoti najboljši startni položaj in če je na voljo pet programov HD. Prav tako ne bi bila čisto nič odveč kakšna oddaja pred dirko, kajti toliko zadev bi se dalo pojasniti gledalcem, denimo omenjene aerodinamične spremembe in drugih (napovedanih) sprememb pravil, prihajajo sprinterske dirke namesto kvalifikacij, tu so nova dirkališča, premiki v ekipah in še in še. Jasno je, da dodatna ekipa stane, a zagotovo bi si F1 zaslužila več, kot dobiva trenutno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kaj: Tretja sezona dokuserije F1: Drive to survive

Kje: Netflix

Ocena 3,5: Dobro posneta in zmontirana, tudi dramaturško na nivoju, a pravim poznavalcem F1 prinese dokaj malo

Priporočilo: Ljubitelji Formule 1 dobijo še nekaj vpogleda v zakulisje, ki se ga med dirkami ne vidi, ostali pa neizbežno dramo, kot posledico stalnega pritiska v najdražjem motošportu.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja