Vedeti pomeni razumeti in se osvoboditi spon nevednosti!
Marjan Kodelja 20. avgusta 2020 ob 06:25

Za nekatere z izjemo sedmih palčkov ponujeno jabolko predstavlja srečo, svobodo in obilje, za druge pa ima enak pomen tudi hitra povezava vedno in povsod. Omrežje 5G zato ni temna dežela kiborgov iz absurdnih obcestnih plakatov.

Od razsvetljenstva vemo, da svobodo, srečo in blagostanje omogoča znanje, nevednost in zavračanje očitnih znanstvenih in fizikalnih resnic pa nas postavlja v čas, ko je sonce krožilo okoli ravne Zemlje in so ljudje verjeli, da so strele godrnjanje Boga zaradi grešnosti človeštva. Strašenje ljudi z omrežjem 5G z očitnim zanemarjanjem dejstva, da ni dosti drugačno ob obstoječih, s prikazom letal, ki nas zaprašujejo, meji na norost ali je preprosta manipulacija. Kot da nekdo želi ugotoviti, koliko neumnostim je človek sposoben verjeti.

Med drugim sem na spletni strani nasprotnikov omrežja pete generacije prebral, da bo zaradi večje gostote oddajnikov povečano “radio frekvenčno sevanje”. Da je besedna zveza strokovna neumnost, nima smisla izgubljati besed, pomembneje se mi zdi še enkrat povedati, na katerih frekvencah bodo omrežja 5G delovala, ker nekateri tega nočejo sprejeti. Večinoma so namreč enake ali blizu onim, ki jih uporabljajo obstoječa omrežja in nekatere druge tehnologije, zato obremenitev z elektromagnetnim valovanjem ne more biti višja.

Tehnologija 5G izrablja več frekvenc preprosto zato, ker lahko z združevanjem kanalov in optimizacijo uporabe frekvenčnega spektra dosega višje in stabilnejše hitrosti prenosa podatkov. Razdelimo pa jih lahko v tri razrede.

Učinki neionizirajočih radijskih valov na kemijske spojine in biološke organizme so odvisni od moči oddajnika, ker posamezni fotoni nimajo dovolj energije, da ionizirajo atome ali molekule. Lahko pa povzročijo segrevanje, zato je oddajna moč pametnih telefonov in baznih postaja zakonsko omejena.

Nižje od 1 GHz

V nizki frekvenčni pas sodijo frekvence pod 1 GHz, Evropski operaterji bodo lahko uporabljali tiste okoli 700 MHz. Signal ima večji doseg in lažje prodira v prostore, zaradi omejenega frekvenčnega razpona pa so nižje hitrosti prenosa podatkov. Teoretično največ 100 Mb/s, kar je dovolj za povezave med napravami. Na primer za tipala pod parkirnimi mesti ali druga tipala v tleh sposobna več let pošiljati podatke v sistem upravljanja prometa ali preprosta in poceni tipala na sadnem drevju, ki bodo kmetovalca v vsakem trenutku obveščala o stanju vsakega drevesa posebej. To pa so že podatki za učinkovitejšo borbo proti škodljivcem, izrabo namakalnega sistema in omejeno rabo gnojil na pametnih kmetijah. Možnosti uporabe naprav interneta stvari (IoT) pa je še veliko, veliko pa je tudi pričakovanj izrabe omrežij 5G za oblikovanje pametnih mest, vasi, podjetji in kmetij. V primeru izrabe tehnologije 4G v podobne namene, kar je sicer v omejenem obsegu možno, bi se hitro pojavile omejitve v kapaciteti omrežja v nekaterih primerih pa tudi v predolgih zakasnitvenih časih. Druge možnosti pa so predrage ali manj učinkovite.

Med 1 in 6 GHz

Srednji frekvenčni pas (frekvence med 1 in 6 GHz) zaradi večje pasovne širine omogoča višje hitrosti prenosa tja do teoretično 1 Gb/s, a sta doseg in sposobnost prodiranja signala v prostor manjša. Z uporabo velikih anten sposobnih usmeriti snop proti uporabnikom (masivne antene MIMO) bodo radijske povezave učinkovitejše in posledično manjših moči, kar bo celo zmanjšalo elektromagnetno obremenitev. Poleg povezav naprav interneta stvari, ki zahtevajo višje hitrosti prenosa podatkov, bomo na teh frekvencah dostopali do internetna na svojih mobilnih napravah, spodbudile pa bodo tudi razvoj novih podatkovno zahtevnih storitev.

Nad 6 GHz

Ostanejo še visoke frekvence nad 24 GHz, ki najbolj burijo domišljijo, saj nasprotniki uporabo tako imenovanih milimetrskih valov (mmWave) enačijo s tehnologijo 5G, pa čeprav sodijo le v enega od treh frekvenčnih razredov. Če bi bili dosledni, bi potemtakem morali svariti pred uporabo teh frekvenc, ne pa tehnologije kot take. Ker je na tem frekvenčnem območju veliko prostora, hitrost prenosa podatkov naraste na 10 Gb/s, a drastično pade doseg in zmožnost prodiranja ovir. Signal ustavijo že tanke stene, zaradi izredno majhnega dosega uporabnik ne bo hkrati v dosegu več baznih postaj, ko jih je zdaj, čeprav jih bo več. A ne povsod. Operaterji z njimi ne bodo pokrivali države, temveč le manjša področja, kjer bo potreba po hitrosti in kapaciteti omrežja.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Izraba širšega frekvenčnega prostora je ena izmed glavnih razlik med omrežji 4G in 5G, še vedno pa gre za evolucijo mobilnih tehnologij in ne za popolnoma novo tehnologijo. Vse frekvence, ki jih bo omrežje 5G uporabljalo so v zraku že zdaj, zato teza, da zaradi tega predstavljajo grožnjo zdravju in okolju preprosto ne zdrži.

Naslovna fotografija: DopisitPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja