Večinoma vam zadoščata ena do dve storitvi pretočnega videa
Matjaž Ropret 7. junija 2022 ob 10:30

Rezultati ankete, v kateri smo vas spraševali o naročniških videov storitvah, so dokaj pričakovani, a vseeno v nekaterih delih tudi presenetljivi. Glavna ugotovitev pa je, da niti zdaj niti v hipotetičnem primeru cenovno ugodnega samostojnega dostopa do interneta večina ne bi plačevala za več kot dve tovrstni storitvi.

Najprej smo v anketi vprašali, koliko storitev pretočnega videa imate naročenih, bodisi neposredno pri ponudniki, bodisi v operaterskem paketu. Nepresentljivo vas je največ, dobrih 31 odstotkov izbralo odgovor Eno samo. Tega sicer nismo spraševali naprej, a domnevamo, da je to zelo verjetno ena od trojice Netflix, HBO Max in Voyo. Morda se bo od prihodnjega tedna naprej v enačbo vrinila še Disney+. Prav tako nas ne bi presenetilo, če bi na prvem mestu končala izbira Nobene, ki pa je nazadnje dobila 29,57 odstotkov glasov. Nekoliko nepričakovana odstotka pa sta bila nazadnje za preostala možna odgovora. Skoraj enako vas ima namreč naročeni Dve storitvi (20,43 odstotkov) in Tri ali več (18,82 odstotkov), razlika je bila vsega nekaj glasov. Razdelitev je tako dokaj enakomerna, nobena skupina gledalcev ne prevladuje.

Odgovori na drugo vprašanje, ki se je glasilo Kolikšen mesečni znesek bi poleg samostojnega interneta namenili za pretočni video, se v pretežni meri, a ne povsem, skladajo povsem z odgovori na prvo. Tu je sicer šlo za hipotetično situacijo, kajti zdaj smo v glavnem odvisni od operaterskih »trojčkov« za cenovno ugoden in spodobno hiter dostop do interneta. Če bi slednjega lahko za »pametno« ceno (denimo za 20 ali 25 evrov) in z enako hitrostjo, kot je v paketih, naročili samostojno, bi vas kar dve petini (40,68 odstotkov) nato zgornjo mejo za pretočni video postavilo pri približno 12 evrih, kolikor danes stane Netflixova naročnina na sliko 4K ali pa dve drugi storitvi (morda bi slednje pomenilo evro ali dva več na mesec). Na drugo mesto se je s skoraj 26 odstotki glasov uvrstil odgovor Nič, zadostujejo dostop do interneta in zastonjske vsebine, kar je malce manj od deleža tistih, ki že zdaj nimate naročenega ničesar takega. Zaključek je torej, da približno četrtina v nobenem primeru ne namerava plačevati za video storitve. Toda prav tak delež (25,42 odstotkov) bi za video vsebine namenila tudi 25 evrov na mesec, kar smo postavili kot drugo zgornjo mejo. To se dokaj dobro sklada z odgovorom o treh ali več naročenih storitvah.

Nikakor pa ni presenetljivo, da bi le slabih osem odstotkov plačevalo, kolikor je potrebno za ogled vsega, kar si želijo. Zagotovo se začenja poznati prenasičenost trga s tovrstnimi storitvami, ki vsaka stavijo na svoje ekskluzivne vsebine, pri čemer šport in še kakšno področje sploh ni posebej dobro zastopan. Gledalcem se preprosto več kot tri, mogoče štiri storitve zdijo preveč, zagotovo ne zgolj v denarnem smislu. Dan nima neomejeno ur in tudi utrudljivo je na več koncih iskati vsebine, razen če to za nas opravljajo »priporočilni« algoritmi, ki pa nas neizbežno zapirajo v mehurčke.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.