Več optimizma po odpravi epidemioloških ukrepov, toda kaj bo spremenila inflacija?
Matjaž Ropret 14. julija 2022 ob 06:16

Najnovejša raziskava Masterindex, ki jo je za podjetje Mastercard maja izvedla agencija Mediana na reprezentativnem vzorcu več kot tisoč posameznikov, je pokazala precejšnje zvišanje optimizma med Slovenci. Znova so se množično podali na daljša potovanja in jih načrtujejo tudi za prihodnje mesece. Hkrati je visoko tudi zaupanje v spletno nakupovanje in digitalna plačila, oboje je ostalo na enaki ravni kot med pandemijo. Koliko utegnejo dobro razpoloženje zamajati zdajšnje ne ravno blesteče razmere glede podražitev, pa se bo verjetno pokazalo šele jeseni.

»Po sprostitvi epidemioloških ukrepov je zaznati vse več optimizma. Ta se kaže kot večje zaupanje v kartična plačila, ki jih Slovenci vse pogosteje uporabljajo tudi ob plačilu nižjih zneskov, kot tudi v povečanem načrtovanju potovanj v tujino, kamor se bo večina Slovencev odpravila ali z avtom v sosednje države (večinoma Hrvaško) ali z letalom v oddaljene destinacije. Optimizem je mogoče zaznati tudi na področju plačevanja z mobilnim telefonom, ki sicer po pogostosti uporabe še niso dosegla deleža kartičnih plačil, a se kljub temu ponaša z vse večjim deležem priljubljenosti. Ta je v letošnjem letu celo bistveno večji, kot je bil pred dvema letoma.« Take so splošne ugotovitve avtorjev raziskave, poglejmo pa malo bolj podrobno.

Najbolj se sprememba v razpoloženju pozna v potovanjih oz. načrtih za potovanja. Različni ukrepi in tudi strah pred okužbo je marsikoga v zadnjih dveh letih bolj držal doma kot prej, ali kot bi si želel, zdaj pa je večina odločena izkoristiti dejstvo, da lahko potuje brez omejitev. Potovanja so v zadnjem letu že zabeležila 50-odstotni porast, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v drugi polovici leta. Vseeno pa počitnikovanje v tujini še ne dosega »predkoronskih« časov, kajti letos to načrtuje malo manj kot polovica vprašanih (63 odstotkov), v letih 2018 in 2019 pa sta bila deleža kar 82 in 83 odstotkov. Toda, resnici na ljubo, od maja do zdaj se je lahko odstotek še dodatno povišal. Kaj bo jeseni, pa je izjemno nehvaležno napovedovati, to bo zajela naslednja raziskava, katere izsledke bodo predvidoma objavili novembra.

Spletno nakupovanje ostaja priljubljeno

Med pandemijo, še posebej v karantenskih obdobjih, je velik porast doživeli nakupovanje po spletu, a priljubljenost ohranja tudi zdaj. Tako namreč (med drugim) kupuje 75 odstotkov vprašanih, lani in predlani jih je bilo marginalno več (76 odstotkov), kar lahko označimo tudi za statistično napako. Zagotovo so se določeni nakupi vrnili v fizične trgovine in je skupen obseg spletnih manjši, toda potrošniki ohranjajo spletne trgovine med tistimi, v katerih vsaj občasno, lahko pa tudi pogosto kaj kupijo.  

Pri tem se je povečal delež kupcev v slovenskih spletnih trgovinah, manj pa je tistih, ki se za nakup odločijo zgolj v tujih. V slednjih so sicer najbolj pogosto kupovali izdelke in storitve, vezane na potovanja in investicijske storitve, v slovenskih spletnih trgovinah pa obutev, oblačila in modne dodatke, gospodinjske aparate, kozmetiko, izdelke za hišne ljubljenčke in storitve, povezane s kulturo (vstopnice). Upad zanimanja za tuje spletne trgovine zagotovo lahko pripišemo lanski ukinitvi oprostitve davka na nakupe zunaj Evropske unije do določenega zneska, kar je v precejšnji meri omrtvilo naročanje različnih drobnarij s Kitajske, pa tudi izboljšanju domače ponudbe in nivoja storitev, k čemur je nedvomno pripomogla pandemija. Nenavadno je, da tokrat med najbolj pogostimi izdelki, kupljenimi na spletu, ni zabavne elektronike in drugih podobnih pripomočkov, z izjemo gospodinjskih aparatov. Morda je razlog v dolgotrajnem pomanjkanju polprevodnikov in posledično slabši dobavljivosti marsičesa.

»Veseli nas, da je glede na izsledke raziskave jasno, da se z vse blažjimi omejitvami med potrošnike vrača optimizem. V tako težkih gospodarskih časih smo ostali povezani ter z nakupovanjem v slovenskih spletnih trgovinah še naprej podpiramo lokalno. Prav tako je lepo videti, da posledice sproščanj ukrepov ugodno vplivajo na področje turizma,« je izpostavil poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji Luka Gabrovšek.

Mobilno plačevanje v porastu

Zanimiv je podatek, da je več kot polovica anketirancev (51 odstotkov) pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je opravila nakup (oz. plačala) z mobilnim telefonom oz. mobilno denarnico. Lani je bil takih 48 odstotkov, pred dvema letoma pa le 39 odstotkov. Pri tem se je treba zavedati, da »plačilo s telefonom« vključuje spletno plačevanje s telefonom, prek aplikacije (denimo mBills) oz. mobilne denarnice (Apple Pay, DH Denarnik, NLB Pay, …), pa tudi z uro (Apple Pay, Garmin Pay), ne zgolj brezstičnega ali plačevanja s pomočjo kode qr v trgovini ali lokalu. Bistveno višji je tudi delež tistih, ki jim je všeč metoda plačevanja z mobilno denarnico, saj je takih zdaj 84 odstotkov, pred tremi leti pa 57 odstotkov. Četrtina vprašanih je uporabila mobilno denarnico svoje banke, ostali pa druge (mobilne) plačilne metode. Ne glede na podrobnosti in interpretacije vprašanj in odgovorov, telefoni tudi tu prevzemajo vodilno vlogo, kot so jo že pred časom za brskanje po spletu in še marsikaj drugega. Živimo v »mobilnem« svetu. Še vedno pa kot najpogostejši način plačevanja kraljuje debetna kartica. Vsaj enkrat na teden kartico uporabi 85 odstotkov vprašanih, v več kot polovici primerov je to debetna kartica.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Za potrjevanje plačil sta še vedno precej visoko koda PIN (za odklepanje telefona oz. aplikacije) in enkratna koda iz kratkega sporočila. Četrtina uporablja biometrično potrjevanje oz. odklepanje, večina s prstnim odtisom (najbrž pretežno uporabniki androidnih telefonov), nekateri pa s prepoznavo obraza (verjetno lastniki Applovih naprav). Ta delež se bo moral povišati, kajti od maja odklepanje s PIN-om ni več veljavna metoda. Zdi se, da se potrjevanje z novimi načini prijemlje počasneje, kot bi si finančna industrija in zakonodajalci želeli, marsikomu se najbolj priročna metoda še vedno zdi vpisovanje kode iz vsakokratnega sms-a. Verjetno pa se bo to že v naslednji raziskavi spremenilo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.