Več kot milijon polnilnih mest za električna vozila v Evropi

Polnilna infrastruktura v Evropi doživlja skokovito rast. Še posebej ultra hitre polnilnice, ki jih je bilo letos poleti v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 41 odstotkov več. Vodilne države so Nizozemska, Nemčija in Francija.

Do konca letošnjega prvega četrtletja je Evropa presegla prvi velik mejnik pri številu polnilnih mest, saj je to preseglo milijon. V drugem četrtletju so jih ponudniki dodali še 50 tisoč, čez poletje so se marsikje odpirali še dodatni polnilni parki. Že do polovice leta je bilo v obratovanju več kot 200 tisoč polnilnih mest z enosmernim tokom (DC), dobrih 850 tisoč pa z izmeničnim tokom (AC).

Vodilna država po absolutnem številu polnilnih mest (ne polnilnic, kajti mnoge imajo po dve ali celo več mest oz. ročk) je Nizozemska, ki pa izstopa s kar 191 tisoč mesti za počasno polnjenje. Nemčija glede tega zaostaja za 50 tisoč mest, še nekoliko več Francija. Vendar imata ti dve daleč največ ročk za ultra hitro polnjenje. Belgija je bolj na nizozemski strategiji, vendar po številu polnilnih mest z enosmernim tokom izenačena s sosedo.

Presenetljivo visoko, glede na sicer nizek tržni delež električnih vozil v tej državi, je sosednja Italija, ki se je za las še uvrstila na peto mesto. Izkazuje tudi lepe rasti, precej njene dobre pokritosti s polnilnicami pa gre verjetno na račun tega, da je zelo turistična in tranzitna država. Hkrati so cene tamkaj med višjimi. Kmalu jo utegne prehiteti bistveno manjša Švedska, kjer pa prodaja električnih vozil predstavlja že tri petine trga. Zelo veliko se na tem področju v zadnjem času premika v Španiji, medtem ko Danska s hitrimi koraki sledi severni sosedi. Infrastuktura, predvsem hitra, pospešeno raste v še eni sosednji državi, Avstriji, medtem ko Norveška kot že skoraj izključno »električni« trg letos ni dosegala velike rasti, a je tamkajšnji nivo razvitosti infrastrukture zagotovo najvišji v Evropi, še posebej pri deležu ultra hitrih polnilnih mest (42 odstotkov). Zanimivo je, da se je število mest z izmeničnim tokom celo zmanjšalo.

Vir: ICCT, junij 2025

V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za infrastrukturo ta čas 2.772 polnilnih mest. V zadnjem času smo dobili nekaj novih, še kako potrebnih malih polnilnih parkov (veliki, ki jih načrtuje Eles, prihajajo verjetno l. 2027), malce pa skrbi dokajšnja stagnacija glede širitve »počasne« infrastrukture po mestih in na turističnih destinacijah.

Pri nas poleg Tesle najbolj poznani mednarodni ponudnik hitrega polnjenja, konzorcij avtomobilskih proizvajalcev Ionity, ki s septembrom uvaja lastno kartico, je v zadnjem času nekoliko manj dejaven. Na Danskem ga denimo ni med prvo deseterico z vsega 102 polnilnima mestoma, medtem ko jih vodilni na trgu, Clever, ponuja desetkrat toliko. V Nemčiji je na osmem mestu s 1.294 ročkami, v zadnjem mesecu jih je dodal le 12, prepričljivo vodilni EnBW ima 6.788 polnilnih mest (in je avgusta odprl 102). Tako na Danskem kot v Nemčiji je na drugem mestu Tesla. V Franciji in tudi Italiji se hitro širi podjetje Electra, sicer pa je podjetij na tem, hitro rastočem trgu veliko. Kot pravijo poznavalci, je še pred dvema letoma trajalo skoraj eno leto, da je nova lokacija dosegla ustrezno zasedenost. Čas se je v roku enega leto več kot prepolovil, zdaj pa novi polnilni parki dobivajo pomemben »promet« skorajda takoj. Veliko pa je seveda sezonskosti, saj po številu polnjenj prednjačijo trije meseci – junij, julij in avgust.

Evropska komisija je za cilj do l. 2030 postavila 3,5 milijona javnih polnilnih mest. Če bi se nadaljevala zdajšnja rast, je to ravno dosegljivo do konca omenjenega leta. Pri čemer zagotavljanje ustreznih moči za polnilne parke zgolj iz omrežja zna postati vse večji izziv. Ponudniki bodo morali tudi v večji meri opremljati svoja ultra hitra polnilna mest s terminali za plačevanje z bančnimi karticami, kajti evropska direktiva to zapoveduje od začetka l. 2027 naprej (za nova na določenih lokacijah pa že od lani).