Vatikan, Microsoft in IBM skupaj za etično umetno inteligenco
Matjaž Ropret 3. marca 2020 ob 12:35

Umetna inteligenca je vroča tema, pogosto tudi zlorabljen izraz za marsikaj, kar je kvečjemu benigno premetavanje zbranih podatkov ali vklop vnaprej pripravljenih nastavitev, če so izpolnjeni določeni pogoji. Toda na drugi strani so primeri, ko tovrstna »inteligenca«, v zadnjem času še najbolj očitno prepoznava obrazov, že konkretno posega v življenja posameznikov in njihovo zasebnost. Da je treba glede tega nekaj storiti, so prepričani tudi v Vatikanu. Zato so italijanski prestolnici organizirali konferenco o etiki in umetni inteligenci in jo zaključili s podpisom Poziva k etiki na področju umetne inteligence. Svoj podpis pa so pod dokument med drugimi prispevali predsednik Papeške akademije za življenje Vincenzo Paglia, predsednik (in glavni pravnik) Microsofta Brad Smith in izvršni podpredsednik podjetja IBM John Kelly III.

Visoka predstavnika obeh tehnoloških velikanov sta se udeležila omenjene konference in se srečala s cerkvenimi dostojanstveniki. Microsoft in IBM sta s podpisom želela javno pokazati strinjanje z razvojem umetne inteligence na način, ki v ospredje postavlja človeka. Smith je za BBC priznal, da morda omenjeni partnerji na prvi pogled ne sodijo skupaj, vendar »je nujno, da se združijo ljudje iz različnih okolij.« Namen je spodbuditi tudi ostale k razvoju take umetne inteligence, ki bo spoštovala zasebnost, delovala zanesljivo in brez predsodkov, spoštovala človekove pravice in bo transparentna. Udeležencem konference je sporočilo poslal tudi papež Frančišek, ki opozoril na asimetrijo, ko »izbrana peščica ve vse o nas, medtem ko mi ne vemo ničesar o njih, saj to povečuje neenakost, zmanjšuje demokracijo, hromi kritično mišljenje in onemogoča zavestno izražanje svobode.«

Kot v uvodu pravi omenjeni dokument, ki je za tovrstno besedilo presenetljivo konkreten, umetna inteligenca (AI) prinaša veliko spremembe v življenje vsakega posameznika in ima izjemen potencial, da nam pomaga pri marsikaterih opravilih, toda pozitivni učinki še zdaleč niso vnaprej zagotovljeni, tovrstna tehnologija pa pogosto preveč posega v samo človeško bistvo. Pri tem je treba v vsakem trenutku imeti v mislih najbolj ranljive. »Cilj ni zgolj zagotoviti, da nihče ni izključen, ampak tudi obvarovati svoboščine, ki bi bile lahko ogrožene zaradi algoritemskega odločanja,« piše v pozivu. Ta se predvsem zavzema za prihodnost, kjer umetna »pamet« ne bo nadomestila človekove, temveč bo kot pomožno orodje odraz odličnosti človeštva in se bo naslanjala na etično integriteto.

Vsi tovrstni sistemi bi morali biti zasnovani in implementirani tako, da spoštujejo človeka in okolje, v katerem delujejo, poziva dokument. Ne sme biti diskriminacije, v ospredju razvoja mora biti dobrobit človeštva in vsakega posameznika, nato varovanje okolja in pridelave hrane, vedno se je treba zaveda kompleksnosti celotnega ekosistema, predvsem pa sistemi na osnovi umetne inteligence ne bi smeli nikogar izkoriščati, temveč posamezniku pomagati, da razvije svoje sposobnosti in pomaga planetu.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Poziv govori tudi podpori umetne inteligenci izobraževanju, ki mora biti dostopno vsem in vsakomur dajati enake priložnosti. V povezavi s človekovimi pravicami, pa bi morala razvoj AI iti »z roko v roki s konkretnimi ukrepi za digitalno varnost,« in bi moral pri uporabi vključevati veliko pojasnjevanja, da bo vsakdo lahko razumel, zakaj »se je računalnik odločil,« kot se je odločil. »To bo povečalo transparentnost, sledljivost in odgovornost, s čimer bo računalniško podprt proces odločanja bolj verodostojen.«

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja