Vas zanima, ali ste odvisnik?
Marjan Kodelja 14. septembra 2018 ob 06:01

Vas zanima, ali ste odvisnik? Če ja, je na hitro dovolj, da odgovorite na nekaj preprostih vprašanj. Recimo na nekaj v slogu, koliko naprav imate pred seboj v tem trenutku, kako pogosto preverjate svoj račun v družabnih omrežjih in kdaj ste zadnjič igrali igrico. Če je naprav veliko, če pogosto preverjate profile in če redno igrate igre, ste morda zasvojeni. Zasvojenost z internetom pa dokazano vpliva na kemične spremembe v možganih. Še eno vprašanje je, na katerega morate odgovoriti po resnici. Običajno pravimo, »nisem zasvojen, saj lahko neham, kadar hočem«. Res lahko?

Tudi če mislite, da niste zasvojeni, se poskušajte na vse pretege izogibati sledečih, recimo jim kar tegob:

  1. Sindrom fantomskega vibriranja

Ali kdaj posežete po mobilnem telefonu, ker sem vam je zdelo, da ta vibrira? Zvonjenje ste prej izključili, ker niste želeli, da bi vas kdo motil. Temu bi lahko dejali sindrom fantomskega vibriranja, ko imate občutek, da telefon »vibrira«, tudi ko je v drugi sobi ali drugače tako daleč, da vibriranja v nobenem primeru ne bi mogli slišati. Gre za podoben sindrom, kot ga občutijo bolniki, ki so jim odrezali kakšno od okončin, pa jo še vedno »čutijo«. Kdor ima ta sindrom, meni, da je telefon podaljšek njegovega telesa. Pa to ni šala. Pri dveh tretjinah ljudi, ki veliko uporabljajo telefon, se sindrom lahko pojavi.

  1. Motnja IAD (Internet addiction disorder)

Se nanaša na obsedenost z internetom, ki negativno vpliva na posameznikovo dnevno življenje. Raziskave kažejo, da lahko odvisnost od interneta povzroči podobne socialne probleme kot druge znane nesnovne odvisnosti, kot je odvisnost od iger na srečo. Čeprav ni priznana kot uradna duševna motnja. Za odvisnika od interneta je značilno pretirano »visenje« na internetu in bojazen, da ta morda ne bo na voljo. Uporabniki so lahko pretirano utrujeni, pa čeprav niso bili fizično aktivni, v skrajnih primerih pa lahko povzroča tudi hude depresije.

  1. Odvisnost od družabnih omrežji

Lahko bi jo uvrstili kot del motnje IAD (točka 2), vendar jo omenjamo samostojno, ker gre za eno od zadnje časa najbolj pogostih oblik odvisnosti. V tem primeru gre za bežanje od resničnosti, ko zasvojeni pretirano pregleduje svoje profile, ali je morda v njih kaj novega. Študije so pokazale, da se je te odvisnosti težje znebiti kot odvisnosti od alkohola in nikotina. Norveški znanstveniki so razvili test (Bergen Facebook Addiction), ki pomaga ugotoviti, kako zelo ste odvisni od družabnih mrež. Test temelji na šestih »meritvah«, na primer ali uporabljate Facebook zato, da pozabite na lastne težava, ali kolikokrat ste se že poskušali odpovedati tej mreži brez uspeha.

  1. Odvisnost od iger

Kdor je odvisen od računalniških iger, ves čas posveti le njim, to pa vpliva na njegovo življenje, pa tudi na odnose do soljudi. Če zahtevate od svojega otroka, da takoj preneha igrati, pa zahtevo najprej presliši, naslednjič reče, le še malo, samo da tole končam, na tretje opozorilo pa z ihto ugasne računalnik, nato pa se zadere »a si zdaj srečen«, morda ni zasvojen, je pa na dobri poti, da postane. Čeprav tudi ta oblika zasvojenosti uradno ni priznana, je privedla do hudih posledic. 20-letni programer je pred leti umrl zaradi globoke venske tromboze, ki je bila posledica dolgega sedenja. Krvni strdek, ki je nastal, je povzročil usodno blokado pljuč. Znane pa so tudi zgodbe o smrtih igričarjev, ki so igrali igre, pri tem pa pozabili na spanje, hrano in pijačo. Gre za skrajnosti, ki so redke, kažejo pa na to, da pri nobeni stvari ni pametno pretiravati.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Postajamo odvisni od tehnologij?

Pred kratkim smo se pogovarjali v »strokovni« družbi o računalništvu v oblaku, natančneje o prednostih in slabostih imeti vse digitalno nekje na nekem strežniku nekje na svetu. Zedinili smo se, da je slabost oblaka predvsem ta, da zahteva povezavo v internet. Kaj pa, če je nimamo? Po drugi strani pa – kaj pa počnemo, ko nam, če sploh kdaj, internet »pade dol«? Tudi če imamo vse podatke pri sebi, se počutimo bosi. Okoli letamo kot kokoš brez glave, in čeprav bi lahko delali skoraj normalno, tega preprosto ne moremo. Nekaj nam manjka. Nič čudnega, če vse več ljudi enači 24-urno odpoved interneta podobno kot popolno odpoved nikotinu ali alkoholu. Neka druga raziskava uporabnikov interneta je pokazala, da se 40 odstotkov uporabnikov v primeru odpovedi interneta počuti osamljeno, več kot polovica anketiranih pa bi bila vznemirjena oziroma bi imela močan občutek prikrajšanja.

Odgovori ljudi, ki so jih vprašali, kako bi se počutili v primeru odpovedi interneta, gredo celo do skrajnosti. Od uporabnika, ki bi se počutil, kot bi mu odsekali roko, pa do študenta, ki je med internetnim mrkom dobil simptome abstinenčne krize. Študentje, ki so sodelovali v teh in podobnih raziskavah, se zavedajo, da je radost v življenju brez brskanja po spletu in družabnih omrežji, vendar jih je večina, ki tega nekaj časa ni počela, občutila stisko, žalost, dolgočasje ali paranojo. Morda je še najbolj zgovorna misel britanskega študenta: »Internet je moja droga, brez njega sem izgubljen. Odvisen sem in ne bi mogel preživeti 24 ur brez njega.«

Na prvi pogled se vse našteto sliši malce neumno. A v vsem skupaj je nekaj resnice. Vsi mi, ki vsakodnevno več ur uporabljamo internet in mobilne naprave, se brez njih nekaj časa počutimo izgubljeni. Na dopustu ali kjer koli, kjer nam ni na voljo ta prečudoviti sad tehnološkega razvoja. Tavamo naokoli in iščemo načine, kako bi se povezali, ne da bi za to plačali manjše premoženje. Če povezave ne najdemo, imamo dan, dva probleme, nekaj nam manjka, nato pa se sprijaznimo in potrpimo. Izkaže se, da je tudi brez interneta življenje lahko kakovostno. Če pa povezava je, potem po starem. Ko je le mogoče, se povežemo. Smo odvisni? Mlačno. Dejali bi, da bi se morali zamisliti takrat, ko nam strošek povezave prek mobilnega omrežja, ko smo v tujini, po možnosti glede tega zelo dragi državi, ne bi več preprečeval biti povezan povsod in ves čas.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja