Vas bolj prepričajo »Zmaji« ali »Prstani«?
Marjan Kodelja 14. septembra 2022 ob 06:43

Vprašanje je neumno in brezvezno, saj primerjamo hruške in jagode, a kaj morem? Trenutno to počnejo vsi in kamor je šel bik, naj gre še štrik!

Megalomanski seriji Prstani moči in Zmajeva hiša sta trenutno v ospredju ponudbe storitev pretočnega videa. Potencial, povezava z dvema najbolj razvpitima izmišljenima zgodbama, in dejstvo, da za njima stojita pomembni podjetji, so razlog, da ju primerjamo. Drugače ju morda ne bi. Oziroma ne tako podrobno in ne z enakimi vatli. Seriji sta različni in obenem enako kakovostni, da nihče pri zdravi pametni ne bi smel izbrati ene na račun druge. To bi bilo, kot bi prisegali na Vojno zvezd in v nič dajali Zvezdne steze ali obratno. Prispodoba je kar na mestu. Prstani so pravljica z izredno malo nasilja in prav nič spolnosti, medtem ko bi Zmajevo hišo zlahka enačili z igrano dokumentarno serijo o tridesetletni vojni z zvrhanim košem zarot, seksa in nasilja. Odveč so le zmaji. Vprašanje je torej drugje. Ali bosta zadostili pričakovanjem?

Čeprav me silno moti razdrobljenost ponudbe storitev pretočnega videa, težko zanikam trditve, da še nikdar nismo imeli možnost spremljanja toliko izredno kakovostih serij. Netflix sicer ni v ospredju, kajti s Sandmanom so verjetno dosegli, kar so si zastavili. Ta trenutek je zanje pomembnejše, da dokončajo serijo po animi One Piece in najdejo popoln datum premiere. Verjetno bi bilo smiselno, da zamenjajo model objave, in namesto vseh delov na enkrat sprejmejo za držanje gledalcev v napetosti primernejšo objavo enkrat na teden, o čemer naj bi celo razmišljali. Ravno tako se je potuhnil Disney+, saj njegova gospodična Hulk ni ravno presežek. V bitki med Amazonom in HBO-jem je trenutno bolje stati v ozadju.

Obe se dotikata predzgodbe

Ni dvoma, da so Prstani Amazonov odgovor na uspešno serijo Igre prestolov, ko želi HBO z Zmaji vsaj doseči, če ne celo preseči njen uspeh. Obe sta megalomanski glede vloženega denarja in kakovosti produkcije, pripovedujeta predzgodbi in imata ogromno oboževalcev. Zmajeva hiša se dogaja 172 let pred Igro prestolov in obravnava relativno kratek čas državljanske vojne med člani rodbine Targaryen. Po prvih štirih delih smo še daleč od tega, toda počasi se kažejo zametki krvavega spopada. Prstani moči obsegajo veliko daljše časovno obdobje, katerega osnova so kratki prizori v Gospodarju, ki razložijo kovanje prstanov in (prvi) vzpon Saurona. Trije deli niso povedali veliko. Še daleč smo od prave akcije, kajti smo v dobi kratkega premirja med vilinci in ljudmi, ko le redko kdo verjame v novo grožnjo.

So črnci res tolikšna težava?

S tem trčimo ob pravo potencialno težavo. Oblikovanje in globino likov, da bi novinci dosegli nepozabne junake izvirnikov. Zdi se, da je Zmajeva hiša v rahli prednosti. Liki v njej so zanimivejši od likov v Prstanih, ki se morajo »šele« razviti. Galadriel in Elrond sta imela v izvirni trilogiji stranski vlogi, novi junaki Arondir, Nori, princ Durin ali Bronwyn in drugi so še dokaj neprepričljivi. Amazon ima še eno težavo. Tolkien je zgodbe pisal, ko nikogar še ni zanimalo, ali so enakovredno zastopane vse rase in spolne usmerjenosti. Od tu zgražanje nekaterih nad črnimi vilinci, škrati in hobiti, kar pa se mi ne zdi velika težava. Ni pomembna barva, pomembna je kakovost lika in igralca. Podoben pristop vidimo v Zmajevi hiši – črni igralci z belimi lasmi. Tovrstne dileme pravzaprav niso na mestu. Če smo sprejeli fantazijske zgodbe o izmišljenih rasah in bitjih, je potem res tako zelo težko sprejeti dejstvo, da imajo nekateri med njimi drugačno barvo kože?

Od kod črpajo ideje?

Hiša zmaja temelji na Martinovem romanu Ogenj in kri iz leta 2018, kjer je zgodba rodbine podrobno opisana. Da pisatelj sodeluje pri nastanku serije, ni slabo, saj bo lahko odgovoril na vprašanja, ki so v knjigi ostala nedogovorjena. Amazon ima medtem kupljene pravice le za trilogijo Gospodarja prstanov in Hobita z zgodbama iz tretjega veka, medtem ko se Prstani dogajajo v drugem. To je podrobneje opisano v knjigah Silmarillion, Zgodovina Srednjega sveta in Nedokončane zgodbe, ki jih ne smejo uporabiti. Trdijo, da imajo vse, kar potrebujejo, a se ne morem znebiti občutka, da dobršen del zgodbe zato ne bo ali pa bo samo rahlo usklajen s Tolkienovo vizijo. Zagrizeni ljubitelji so zgroženi, zato se zdi pomembnejše, kako bodo serijo sprejeli naključni gledalci, ki jim tradicija ne pomeni veliko.

Katera ima večji potencial?

Prstani so mi bolj všeč, kajti raje imam fantazijo kot srednjeveške boje za moč. Toda če pogledamo neobremenjeno, so Zmaji na začetku v rahli prednosti. Niso se pretirano ukvarjali s postopno vpeljavo gledalca v dogajanje, temveč so na polno udarili pravzaprav že v prvem delu. Ne vemo, koliko sezon bomo spremljali, morda štiri ali pet, kajti prav mogoče je, da se bo zgodba obrnila v za zdaj še ne dojemljive razsežnosti. Kar se pogosto pripeti, ko želijo zastavljeno vsebino raztegniti na čim več delov. Prstani so bolj premočrtni. Načrtovanih je pet sezon, znan naj bi bil že konec zgodbe in tudi to, da bodo nekatere skrivnosti ostale še dolgo nerazkrite. A zaradi izredno dolgega obdobja nove serije v istem okolju in času niso izključene.

Dejal sem že, da je primerjava brezpredmetna. Seriji sta obsojeni na uspeh preprosto zato, ker so vanju vložili enormne količine denarja. En del Zmajeve hiše naj bi stal 20 milijonov dolarjev, Amazon pa je za prvo sezono plačal skoraj pol milijarde. Morebitnim vsebinskim pomislekom navkljub se torej splača spremljati obe čim bolj neobremenjeno.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Glavni problem s temnopoltimi je genetika. Temnopolti ostanejo “temni” samo, če imajo otroke s temnopoltimi. Če imajo otroke s svetlopoltimi, pa se s časoma barva polti posvetli oziroma izenači, kar je lepo možno opazovati v nekaterih sodobnih družbah (in na primeru Meghan Markle). Tukaj ni nič rasističnega.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.