Varčevanje na osnovi odrekanja ni najbolj smiseln način zmanjševanja odvisnosti Evrope od ruskega plina
Matjaž Ropret 4. maja 2022 ob 06:23

Evropska komisija in Mednarodna agencija za energijo (IEA) sta v svojih priporočilih za zmanjšanje porabe energije in s tem nižje stroške za gospodinjstva ter znižanje količin zemeljskega plina, ki ga je treba kupiti od Rusije, preveč sramežljivo omenili pametno upravljanje domov. To bi moralo biti v ospredju, ker golo zniževanje temperatur ne more nuditi enakega udobja, z naprednimi termostati pa je mogoče znižati porabo za 10 do 15 odstotkov, brez da bi to sploh občutili.

Omenjeni organizaciji sta nedavno izdali skupna priporočila Evropejcem, kaj lahko storijo, da pripomorejo k zmanjšanju odvisnosti naše celine od ruskega plina. Zdaj, ko počasi vstopamo v najtoplejše mesece leta, imamo nekaj časa za prilagajanje in razmislek, kako pred naslednjo zimo zmanjšati porabo in omogočiti za odtenek lažje iskanje alternativ ruskim dobavam.

Med priporočili je na prvem mestu znižanje temperatur v stanovanju. Kot trdijo, ni potrebe po ogrevanju prostorov na 22 stopinj ali več, za stopinjo Celzija nižja temperatura pa pomeni za sedem odstotkov nižjo porabo. Poleg tega ni treba, da so vse sobe enako ogrevane, pa tudi poleti se da kaj privarčevati s klimatsko napravo, kajti hlajenje prostorov po vzoru lasvegaških hotelov, ko človeka že dobesedno zebe, je povsem nesmiselno. Tovrstne ukrepe priporočajo tudi javnim ustanovam, ne zgolj običajnim državljanom. Po mojem videnju so zastavili v pravi smeri, a niso šli dovolj daleč. Morali bi promovirati ambicioznejše spremembe, ne le golega varčevanja. S slednjim mogoče lahko malenkost spremenimo miselnost, čeprav tudi o tem dvomim, a še zdaleč na izkoristimo potenciala, ki nam ga dajejo sodobne tehnologije.

Resnici na ljubo so ob koncu, po devetih konkretnih ukrepih, omenili namestitev pametnega upravljanja in digitalnih termostatov, kar »lahko zmanjša porabo energije do 15 odstotkov, omogoča lažje nadzorovanje ogrevanja in hlajenja, ter zagotavlja uporabo najčistejše in najcenejše električne energije.« Toda to bi morali postaviti na začetek in promovirati kot enega ključnih in najlažje izvedljivih domačih ukrepov za znižanje porabe. Če kje, je pri ogrevanju in hlajenju smiselno uporabljati pamet, tudi tisto v elektronskih napravah. »Zapiranje« ventilov oz. termostatov bo doseglo glavni cilj, kajti poraba bo nižja, vendar zelo malo drugih ciljev, in princip ni dosti drugačen od tistega v obratni smeri, ko želimo nekaj doseči z golim povečevanjem moči.

Če je nekdo navajen imeti v stanovanju 22 stopinj in morda tudi njegovo telo pri 20-ih ne funkcionira enako dobro, cele zimske dni pa ne bi bil oblečen v ekstra tople jopice in obut v volnene nogavice, si lahko s pametnimi stenskimi termostati ali glavami termostatskih ventilov (za radiatorje) zagotovi, da bo ob ključnih urah še vedno imel v prostoru želenih 22 (ali kolikor že) stopinj, takrat, ko ga ni doma, pa bo temperatura nižja. Pa tudi med posameznimi sobami so lahko razlike, med vikendom temperature drugačne kot med tednom, ni treba vseh sob zjutraj začeti in zvečer prenehati ogrevati sočasno. Sproti se da prilagajati, kar pa nato ne pomeni spremembe za »vse večne čase«, ob daljši odsotnosti od doma zgolj preklopimo na »počitniški« način z nižjimi temperaturami in dan pred vrnitvijo prestavimo nazaj na običajni režim.

Z vsem naštetim, že brez morebitnega prilagajanja na osnovi spoznavanja uporabnikovih navad in želja, so prihranki najmanj taki kot z zniževanjem temperature za stopinjo, obenem pa ne bo nikogar zeblo. Investicija v to »pamet« nanese nekaj sto evrov, vendar se s prihranki lahko kmalu povrne, nekaj pa zagotovo odtehtajo še druge koristi. Komunikacija z elektro omrežjem, ki bi omogočila segrevanje segrevanje vode v zalogovniku takrat, ko je elektrike »preveč« (ob uporabi toplotne črpalke), bi predstavljala še naslednji korak, za katerega ne vem, kdaj ga bomo dočakali, a tovrstne ukrepe bi morala spodbujati EU. Ne zgolj v zasebnih domovanjih, še toliko bolj v zgradbah, ki porabijo zares veliko. Kdor je kdaj preživel kakšen dan v bolnišnici, zelo dobro ve, koliko energije gre tam dobesedno v zrak. Ogrevanje velikih sob »na polno«, a zraven na stežaj odprta okna. Podobno je v šolah in še kje. Če bi tudi te ustanove, kolikor še niso, resno razmislile o tem, kako zmanjšati svoje razmetavanje z energijo, in v tej smeri tudi kaj ukrenile, bi to prineslo še več učinka kot »varčevanje« posameznikov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Podobno na prvo žogo kot »zaprite radiatorje« je tudi nasvet o znižanju hitrosti na avtocesti. Tudi tu bi se dalo kaj povedati o enakomerni vožnji, uporabi prilagojevalnika hitrosti, o izogibanju pretiranemu zaviranju in vnovičnemu pospeševanju. Med priporočili sicer so, da se vozite manj, več delajte od doma, kolesarite ali pešačite ter uporabljajte javni prevoz. O vseh teh točkah bi se dalo povedati precej, ker je veliko lažje reči pojdite s kolesom ali z vlakom, namesto z avtom, kot to v marsikaterih okoliščinah tudi storiti. Vendar morda o tem še kdaj drugič, za zdaj pa razmislek o pametnejšem ogrevanju in hlajenju ter morebitna implementacija pred prihodnjo zimo ne bi bila odveč.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.