V plačljivem delu multipleksa C bi oddajalo 25 programov

Lanski odhod najprej Proplusa in nato še Planeta TV je nakazoval dokončno smrt prizemne televizijske platforme v Sloveniji. Odločitev Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), da vendarle sprosti vsaj del enega multipleksa za plačljive programe, pa je spet prižgala nekaj upanja vsem gledalcev, ki ali niso pristaši plačevanja naročnin kabelskim in fiksnim operaterjem ali pa so pretežno obsojeni na spremljanje televizije s strešno oz. sobno anteno. Če gre soditi po zanimanju za dovoljenja za oddajanje programov po zraku, bi se iz tega le še utegnilo kaj razviti.

Trenutno RTV Slovenija upravlja z dvema sklopoma frekvenc za prizemno televizijo, strokovno rečeno dvema multipleksoma oz. omrežjema. V vsakem je nabor določenih programov, njihovo število je odvisno od kakovosti slike, če je ta bolj povprečna, se da v enem multipleksu oddajati tudi deset (Mux A) ali enajst (Mux C) programov. Plačljivi storitvi bo namenjen multipleks C, kajti A je rezerviran za programe javnega servisa, ki morajo biti prosto dostopni vsem državljanom Republike Slovenije.

Za vključitev v plačljivi del multipleksa C se lahko z RTV Slovenija (oz. Oddajniki in zvezami) pogovarjajo vsi programi, ki imajo pravico za razširanje v »digitalni radiodifuzni tehniki« in ta ni omejena na prostodostopno (brezplačno) oddajanje. Nekateri programi imajo take odločbe. Akos je konec lanskega leta objavil nov razpis za pridobitev te pravice, nedavno pa odprl vloge, ki jih zdaj proučuje. Prijavile so se naslednje televizijske hiše:

• – Veseljak TV s programom TV Veseljak.
• – Fox Networks: National geographic wild, National geographic, Fox movies, Fox, Fox life, 24kitchen, Fox crime.
• – Autor: Croatian music channel (CMC TV).
• –  AMC Networks: Minimax, AMC.
• – Jimjam television: Jimjam.
• – ASPN: Šport TV 1, Šport TV 2.
• – United media: Sportklub1, Sportklub2, Sportklub3, Golfklub, Pikaboo, Vavoom, LoR.
• –  Adria news: N1.
• – Viacom international: Nickelodeon.
• – Viasat world: Viasat history, TV 1000.

To je zgolj seznam prijavljenih, ni nujno, da bodo vsi dobili dovoljenje, saj se pogosto zgodi, da je kakšna vloga nepravilna. Je pa to pridobivanje pravic za oddajanje anahronizem, ki ga je zakonodajalec vpeljal pred prehodom na digitalno oddajanje in ga še ni odpravil. Platforma dvb-t v osnovi ni nič drugačna od kabelske, kjer se lahko operater za prenašanje programa do naročnikov pogovarja s komer koli, nikakršne pravice za digitalno oddajanje niso potrebne. V plačljivi multipleks sicer lahko vstopijo tudi tisti, ki pravico oddajanja že imajo, a trenutno »niso v zraku.« Torej tudi Pop TV, Kanal A in Planet TV. Ali jih to zanima, pa je drugo vprašanje. Vseeno pa je tako potencialnih programov približno 30 in to bi bil že povsem lep, spodoben nabor za plačljivo televizijsko storitev. Če bi imela še prijazno ceno, bi bila sploh lahko atraktivna.

Toda za uresničitev česa takega bi bilo treba izpolniti še nekaj pogojev. Toliko programov v en sam multipleks, po vrhu vsega razdeljen na dva dela, preprosto ni mogoče stlačiti. Niti s sliko standardne ločljivosti, kaj šele v HD. Akos bi moral na prostih frekvencah najmanj razpisati še kakšen multipleks, zelo verjetno pa bi bilo treba za dostojen nabor programov HD (o 4K po zraku ne moremo resno sanjati) preiti na tehnologijo dvb-t2, ki omogoča večje pasovne širine v posameznih multipleksih. To so denimo za plačljivo prizemno televizijo storili v Avstriji. Iz Akosa so glede novih omrežij in tehnologij odgovori že nekaj časa podobni ali identični. »Agencija spremlja povpraševanje po kapacitetah za oddajanje na digitalni prizemni platformi ter bo ob dovolj velikem interesu preučila možnosti uvedbe novega omrežja.«

Zagotovo je glede na dogajanje v zadnjih letih, ko je ta tehnologija zamirala, previdnost na mestu. Če bi RTV Slovenija ali kdo drug, ki bi mu nacionalka prepustila trženje te televizijske ponudbe, pokazal nekaj uspeha z začetnim pridobivanjem naročnikov, bi se pripravljenost na pomoč pri razvoju storitve verjetno povečala. A po drugi strani regulatorja nič ne stane, da že v izhodišču omogoči kakovostno in atraktivno ponudbo. Še toliko bolj, če vidi, da interes izdajateljev programov obstaja. Zanemarljiv pa verjetno ni niti interes gledalcev. V RTV Slovenija sicer pravijo zgolj to, da so »aktivnosti glede vzpostavitve plačljivega multipleksa na dvb-t v teku.« O načrtih pa dodajo še, da nameravajo do poletja na Mux-u A ukiniti oddajanje programov TV Slovenija 1 in 2 v standardni ločljivosti in ohraniti samo še HD. Kar je v letu 2018 tudi edino smiselno.