V osnovi skrbijo za temperaturo, a predvsem znižujejo račun za energijo (#video)
Matjaž Ropret 25. novembra 2021 ob 12:20

Mrzli dnevi nas mogoče znova spomnijo, da nimamo idealno zastavljenega ogrevanja. Še posebej v luči čim večjega udobja bivanja in hkrati varčevanja z energijo. Pametni oz. povezani termostati so s tega vidika ena najbolj smiselnih, sploh ne visokih investicij.

Kdor ima v stanovanju ali hiši za ogrevanje sob radiatorje, ima na njih take ali drugačne ventile. Če so termostatski, se odpirajo in zapirajo, ko temperatura preseže ali pade pod nastavljeno vrednost. V hišah s talnim ogrevanjem so ventili za posamezne razvode (sobe) večinoma celo zimo odprti enako, še vedno pa je smiselna regulacija vklapljanja sistema glede na zunanje okoliščine. V obeh primerih lahko naprednejši termostati – stenski in na radiatorjih – precej pomagajo pri bolj učinkovitem ogrevanju in s tam nižjih stroških, še posebej pa pri sistemih, kjer za ogrevanje skrbi toplotna črpalka.

V vsakem primeru pametni termostat(i) poskrbi(jo) za bolj smiselno ogrevanje. Termostati s povezavo, ki jih upravljamo v aplikaciji, omogočajo določanje urnikov in enostavno preklapljanje med različnimi, nastavljanje podrobnejših parametrov, pametni pa se znajo tudi sami prilagajati stanovalcem. Zdaj vstopamo v drugo zimo s termostati in stikali (za črpalke) Homematic IP, na voljo pa so seveda tudi sistemi drugih proizvajalcev, denimo Netatmo in Tado. Sistem je v naši hiši bistveno izboljšal delovanje toplotne črpalke in predvsem zmanjšal njene obremenitve, poskrbel za manj nepotrebnega ogrevanja določenih sob in s tem tudi za bolj prijetne temperature tam, kjer jih želimo. Seveda je s tem nižja tudi poraba električne energije. Za koliko težko rečem, a za nekaj odstotkov zagotovo. V termostatih na radiatorjih v slabem letu še nisem zamenjal niti ene baterije, sem pa moral v nekaterih (ne najnovejših) ventilih, ki so imeli eno samo tesnilo, dodati še eno gumico. Pogostejše premikanje je namreč razrahljajo pozicijo obstoječe. Naš sistem temelji na dostopni točki, ki je s kablom povezana na omrežni usmerjevalnik (oz. enega od enakovrednih gradnikov prepletenega omrežja) in potem prek svojega radijskega protokola komunicira s termostati in stikali. Na voljo so tudi izvedbe, ki se povežejo neposredno v domače brezžično omrežje (Wi-Fi), a se mi rešitev z ločeno komunikacijo zdi bolj primerna.

Poglejmo ključne razloge, zakaj je namestitev takega sistema »pametnega doma« dejansko pametna, še posebej pri ogrevanju z radiatorji.

1. Sočasen začetek segrevanja vseh sob (radiatorjev) pomeni veliko obremenitev za toplotno črpalko

Če termostati na radiatorjih nimajo možnosti urnika, vsakič ob zagonu črpalke za krogotok topla voda začne teči v vse naenkrat. To je še posebej problematično zjutraj, ko so sobe shlajene, toplotna črpalka pa zaradi mrzlega zraka najmanj učinkovita, poleg tega mora poskrbeti še za segrevanje sanitarne vode. Zakasnitev ogrevanja v sobah, kamor zjutraj ne stopimo takoj (prioriteto imajo spalnica, kopalnica in kuhinja), zelo pomaga pri tem, da toplotna črpalka zmore obremenitve. A tudi pri kakšnem drugem načinu ogrevanja je povsem smiselno preučiti, kdaj v določenih sobah potrebujemo »najvišjo« temperaturo. S čimer smo že pri naslednji točki.  

2. V nobeni od sob ni potrebna konstantna temperatura

Nikjer se ne zadržujemo cel dan, še če nas (več kot) pol dneva ni doma. Zato je lahko takrat, ko sob ne uporabljamo, v njih temperatura nastavljena za kakšno stopinjo nižje. To je že dovolj, da je konkretno manj ogrevanja, a hkrati je razlika tudi še dovolj majhna, da hitro lahko znova dosežemo želeno temperaturo.

3. Pisarne in še kakšna soba so lahko čez vikend manj ogrevane kot čez teden

Delovne sobe uporabljamo pretežno čez teden, ob vikendih manj. Zato jih lahko takrat pustimo za kakšno stopinjo hladnejše, spet pa temperaturo »navijemo« denimo v nedeljo zvečer, če se takrat že odpravimo urejat določene službene stvari za nov delovni teden.

O tem, kakšne so še možnosti za zmanjšanje porabe električne energije z obstoječimi in z ustreznimi novimi napravami sem pisal v članku S tehnologijo do nižjih stroškov elektrike in varovanja planeta na portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.

4. Urniki v aplikaciji so na enem mestu in pregledni

V grafičnih vmesnikih aplikacij je bistveno lažje, pregledneje in hitreje nastavljati urnike za posamezne termostate, kot na malem zaslončku in s tipkami same naprave. Ker točno vidimo parametre za cel dan oz. cel teden, tudi veliko lažje na začetku preizkušamo ter sčasoma sestavimo pametno strategijo ogrevanja in jo prilagajamo.

5. Včasih pride prav spreminjanje temperatur ali urnikov na daljavo

Kadar vemo, da bomo ali bolj zgodnji ali zamujamo, lahko s telefona ali sprožimo ogrevanje prej ali ga za tisti dan podaljšamo v pozne večerne ure, da nas pričaka prijazno segreto stanovanje. Če vemo, da nas dlje ne bo, pa lahko znižamo temperature in varčujemo z energijo.

6. Večje spremembe je mogoče uveljaviti dobesedno z enim klikom

Kadar gremo na dopust, ob koncu kurilne sezone, na prehodu iz zime v pomlad lahko na hitro uveljavimo drug profil z drugačnim urnikom, ki je bolj primeren za novo »sezono«. Ko je treba, pa gremo spet nazaj na standardnega, znova z nekaj »kliki« v aplikaciji.

7. Razpored za vklapljanje črpalke je v vsakem primeru treba na nek način avtomatizirati

Kjer za kroženje vode po radiatorjih ali ceveh talnega ogrevanja skrbi črpalka, ne denimo daljinski sistem, je nujna nekakšna avtomatizacija, da se ali vklaplja in izklaplja ob določenih urah (te so znova lahko različne med tednom in med vikendom) ali pa glede na kakšne druge dejavnike. Najbolj smiselno je to vključiti v isti pametni sistem, v katerem so termostati.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Morda se dvesto, tristo ali štiristo evrov, kolikor bo verjetno stal tak sistem, ne bo povrnilo v zimi ali dveh. Toda takoj bodo opazni učinki, predvsem pa nam bo hvaležen planet, saj bomo na tak način skupaj porabili precej manj električne in drugih oblik energije. Ključnik je #optimizacija.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja
  • Pozdravljen Matjaž!
    Eno vprašanje – tudi sam imam doma termostatske glave HomematicIP vendar imam težave z montažo termostatskih glav (HmIp-eTRV-2) na termostatske ventile (kljub priloženim adapterjem). Termostatska glava se nikakor ne oprime dobro termostatskega ventila. Homematic sicer ima PDF dokument, kjer je napisano kateri termostatski ventili so kompatiblini, kateri niso ter za katere je potreben adapter. Glede na tvojo sliko ti očitno nisi imel teh težav? Mi lahko zaupaš katere termostatske ventile imaš ti na radijatorih doma?
    Lep pozdrav!

    • Dober dan!
      Večina ventilov je takih, kot tale na fotografiji. Na tisti objemek/nastavek pride nameščena glava in najboljša taktika jo je med “šraufanjem” njenega obročka dati v način boost, da je popolnoma odprta, drugače poskuša zapirati ventil in res povzroča težave pri nameščanju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja