Urbanista Stockholm: Polovična cena, polovica dobrih slušalk
Matjaž Ropret 18. avgusta 2019 ob 07:01

Nazadnje, ko sem se ukvarjal s popolnoma brezžičnimi slušalkami, sem se pritoževal nad situacijo z dvema skrajnima poloma. Dragimi in dobrimi izdelki na eni strani, ter poceni in večinoma slabimi na drugi. Zdaj so mi pod roke prišli »vsadki« Urbanista Stockholm, ki so cenovno z 89 evri ravno nekje na sredini. Ni me pretirano presenetilo, da so neka vmesna možnost tudi glede delovanja. Slušalke so dobre za poslušanje glasbe, slabo pa počnejo večino ostalega ali jim možnosti, ki jih ponujajo dvakrat dražji primerki, sploh manjkajo.

Nič hudega, če prvič slišiš za znamko Urbanista, tudi sam je prej nisem poznal. Doma je očitno na Švedskem ter izdeluje slušalke in zvočnike, ki naj bi omogočali »enostavno poslušanje najljubše glasbe,« zraven pa ne bi pokvarili posameznikovega sloga. Če povzamem – trendovski videz z OK zvokom. Tako bi se dalo opisati slušalke, ki sem jih poslušal za test, ampak spodobi se povedati še kaj več.

Moja izbrana barva je bila še najmanj primerna za tiste, ki nekaj dajo na zunanji izgled, ker sta slušalkici dolgočasno črni. Matirano črni, kar še nekoliko bolj privlači maščobo z rok in ušes. Stockholm je poleg tega na voljo v beli, olivno (vojaško?) zeleni in nekakšni rožnati barvi. Vsak naj se sam odloči, osebno bi se mogoče imel še bele, v kakšno drugo skrajnost ne bi šel. Oblika je v slogu Applovih Airpodsov, težko pa bi Švedom očital kopiranje. Že sama »glava« je bolj podolgovata, repek pa je sploh širši in na njem sta dva vidna prevodnika za induktivno polnjenje v škatlici in še statusna dioda na drugi strani. Tudi škatlica se precej razlikuje od večine ostalih, saj je bolj ploščata, ne toliko kockasta, pa tudi odpira se tako, da slušalki položiš vanjo, ne vtakneš z vrha, kot marsikje drugje. Vse skupaj je lahko (46 g, od česar na škatlico nanese 39 g) in ne zasede veliko prostora. Priključek za polnjenje (skupaj z utripajočo lučko) najdeš ob strani in je na žalost, a pričakovano mikro USB.

Vrsta slušalk pa je nezgrešljivo »applovska«. Torej trda plastika z ustreznimi odprtinami, ki jo vtakneš v uho in upaš, da bo v njem tudi o(b)stala. Večinoma s tem niti ni težav, niso ravno za tek, a med normalno hojo ne padajo ven. Vsaj meni niso. Urbanista ponuja tudi modele z gumijastimi nastavki, ki jih popolnoma zatlačiš v ušesno odprtino. Odločitev za eno ali drugo vrsto je stvar osebnih preferenc, nekateri imajo raje, da jim slušalke dobro stojijo v ušesih, druge ta tujek moti in se zato raje odločajo za nekaj takega, kot je Stockholm, in na kar prisega tudi Apple (ki pa seveda pod znamko Beats ponuja še popolnoma znotrajušesne možnosti). Je pa zvok malo odvisen od tega, kako trdno in daleč sta zadevici v ušesih, če zlezeta ven, se določen del frekvenčnega spektra izgubi. Nošenje je tako še kar udobno in brez večjih težav se zdrži kakšni dve uri, potem pa za nekaj časa nazaj v škatlico, da slušalke obnovijo zalogo energije, ušesa pa se malo spočijejo. Na samih napravicah je treba omeniti še mali logo, ki označuje površino za pritiskanje in s tem sprožanje določenih funkcij – naj bo to predvajanje, pavza, preskakovanje pesmi, spreminjanje glasnosti, … Ko enkrat spraviš kombinacije pritiskov (kratek, dolg, dvojen, …) v podzavest, je verjetno kar priročen sistem, drugače pa je lahko tudi nadležen, saj sem pogosto sprožil to ali ono, če nič drugega dal precej na glas ali pa zelo utišal, ko sem popravljal eno od slušalkic v ušesu.

Za razliko od mnogih drugih Urbanista Stockholm nimajo kakšne aplikacije, zgolj seznaniš (»spariš«) jih s telefonom, določiš, katere funkcionalnosti naj bodo vklopljene (na androidnem, iPhone tega ne omogoča), med drugim kodek za zvok višje kakovosti. Saj tudi pri večini ostalih gre tako, a potem izgubiš določen del zmožnosti. Tu pa česa dodatnega tako ali tako ni. Predvajanje in pogovarjanje, to je to. Za poslušanje glasbe ali podkastov, pa za zvok videov ali filmov so zelo solidne. Zvok je prijeten, ni izbirčen glede glasbenih zvrsti, pogrešam pa malo več basov in mogoče tudi tempa. Več kot v redu za glasbeno podlago, za zbrano in namensko poslušanje pa se že splača natakniti kaj res kakovostnega čezušesnega, mogoče tudi na kablu, kajti takrat ta verjetno ne moti, ker vmes ne počneš nič drugega. Če je cilj osvoboditev od žic, pa glasbena podoba ni bistveno slabša kot pri dvakrat ali trikrat dražjih primerkih. Zato pa manjka skoraj vse ostalo.

Že za pogovore se te slušalke ne izkažejo. Seveda to omogočajo, toda imajo en sam mikrofon v desnem »repku«, in če sogovornik reče, da me slabo sliši, pa sedim v popolnoma tihi sobi in govorim normalno glasno, to ni spodbuden znak. Ker ni aplikacije in nobene obdelave zvoka, tudi ni možnosti, da bi slušalke pomagale uporabniku slišati lasten glas. To sicer ni večja težava, ker zaradi oblike ne blokirajo prav zelo zunanjih zvokov in se tako čisto spodobno slišiš, a vseeno. Seveda zaradi istega razloga te slušalke niso najboljša izbira za na vlak ali letalo, čeprav se vsaj na prvem da kar udobno poslušati. Mikrofon je sicer še v funkciji pogovora z navideznim pomočnikom ali pomočnico (prikliče ga dvakratni trepljaj po desni napravici), odvisno kaj je nastavljeno na telefonu. Na Androidu sem tako priklical Alexo ali Googlovega Pomočnika, na iPhonu pa Siri.

Naenkrat so lahko slušalke seznanjene samo z eno napravo. Parjenje z drugo zahteva pozabo na prvi. So drugi modeli, ki imajo lahko v spominu vsaj dve seznanitvi, nekateri pa omogočajo celo dve hkratni povezavi in znajo pametno preklapljati vir zvoka. Odsotna so tudi tipala, zaradi katerih bi se predvajanje ustavilo, ko slušalko vzamemo iz ušesa, in potem nadaljevalo, ko jo vtaknemo nazaj. Tako je treba ročno pritisniti pavzo. Se pa samodejno vključijo, ko jih vzamemo iz škatle. Proizvajalec obljublja tri ure in pol delovanja, preden je treba po novo energijo, te pa naj bi »embalaža« dala še za trikrat toliko. Če glasnost ni prehuda, je omenjena številka kar pravilna, mogoče celo konservativna. Po moji oceni je vse, kar je več od treh ur neprekinjenega poslušanja za tovrstne pripomočke dovolj, ker potem moraš na pavzo, slušalke pa v embalažo po novo zalogo energije.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Za poslušanje glasbe med delom, hišnimi opravili in sploh vsem početjem, kjer je fino imeti čim manj žic okrog sebe, bi zlahka imel te slušalke. Škoda pa je, da Urbanista Stockholm niso dobre vsaj še za pogovore, če že ne zmorejo še česa iz repertoarja trikov najboljših med podobnimi izdelki.

HVALIMO
  • Niso kot nadležen tujek v ušesu, a vseeno ne padajo ven
  • Solidna in prijetna zvočna podoba
  • Polnilna škatlica je uporabne oblike in lahka
  • Trendovski videz
  • Ena redkih spodobnih izbir na sredini cenovnega spektra
GRAJAMO
  • Pomanjkanje basov
  • Seznanitev in povezava samo z enim telefonom naenkrat
  • Niso pretirano uporabne za telefonske pogovore
  • Nikakršnih naprednih zmožnosti
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja